Pa res vemo, kam nas je pripeljal ZON?

Prah sem malo polega, nismo pa povsem prepričani, kaj nas je s spremembami Zakona o ohranjanju narave (ZON) pravzaprav sploh doletelo.

V spodnji shemi smo poskušali prikazati obstoječo zakonodajo, ki naj bi "urejala" vožnjo s kolesom po poteh na naravnem okolju. Naj poudarimo, da pri tem mislimo zgolj vožnjo v smislu izvajanja aktivnosti rekreativne vožnje kot take. Situacija za organizacijo prireditev ali legalno vzpostavljanje gorskokolesarskih poti v naravnem okolju se deloma razlikuje.

Shema v večji ločljivosti

Ključne ugotovitve:
1. Zakoni si med seboj nasprotujejo.
2. ZON je v mešanico nejasnosti dodal nove.
3. Na državni ravni ni interesa po učinkovitem urejanju.
4. Vse skupaj je totalna kolobocija.

Ugotovitve ponazarjamo na dveh primerih.

Primer: Nasprotovanje lastnika ali upravljavca poti

ZON je določil, da je vožnja v naravnem okolju dovoljena, če temu ne nasprotuje lastnik ali upravljavec poti. Ni pa določil, kako bo lastnik ali upravljavec to voljo izrazil. In kako bomo kolesarji za to (ne)voljo vedeli. Uf ...

Primer: Ali se lahko legalno peljem po poljski poti?

ZON je ukinil Uredbo o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju, ohranil določbe Zakona o gozdovih in Zakona o planinskih poteh, nikjer pa nič ne omenja Zakon o kmetijskih zemljiščih. Tako ZON pravi, da se lahko peljemo po poljski poti v naravnem okolju, če temu ne nasprotuje lastnik ali upravljavec poti, Zakon o kmetijskih zemljiščih pa pravi, da se poljske poti na kmetijskih zemljiščih lahko uporabljajo samo v kmetijske namene (op.p.: odpade tudi varianta peš, torej velja tudi za planinske poti, ki potekajo po poljski poteh in s tem sta si v nasprotju z Zakonom o planinskih poteh?!). Še dodatno. Ministrstvo za kmetijsko in okolje je aprila 2014 izdalo Splošne smernice s področja varovanja kmetijskih zemljišč, ki določajo, da na kmetijskih zemljiščih brez namenske rabe zemljišča sploh ni možno vzpostaviti "kolesarske poti, pešpoti, gozdne poti in podobnega".

Kako naprej?

V naslednjih dnevih bomo uradna pojasnila zahtevali od pristojnih državnih institucij (ne obetamo si ravno veliko). Že sedaj pa lahko rečemo, da tudi za gorsko kolesarjenje ugotavljamo podobno, kot ugotavljata avtorja v dokumentu "Kolesarske povezave - obstoječe stanje in predloga smernic", kjer sta na primeru Koroške pokazala na neučinkovitost načrtovanja na državni ravni. In sicer predlagata, naj "se pristojnost za vzpostavitev kolesarskih povezav, predvsem glavnih, regionalnih in lokalnih, ter strokovno svetovanje pri zasnovi in vsebini, prenese na raven regij."

Peter Zajc, odprimopoti.si