nedelja, 15. junij 2014

Pa res vemo, kam nas je pripeljal ZON?

Prah sem malo polega, nismo pa povsem prepričani, kaj nas je s spremembami Zakona o ohranjanju narave (ZON) pravzaprav sploh doletelo.

V spodnji shemi smo poskušali prikazati obstoječo zakonodajo, ki naj bi "urejala" vožnjo s kolesom po poteh na naravnem okolju. Naj poudarimo, da pri tem mislimo zgolj vožnjo v smislu izvajanja aktivnosti rekreativne vožnje kot take. Situacija za organizacijo prireditev ali legalno vzpostavljanje gorskokolesarskih poti v naravnem okolju se deloma razlikuje.

 Večja ločljivost
Shema v večji ločljivosti

Ključne ugotovitve:
1. Zakoni si med seboj nasprotujejo.
2. ZON je v mešanico nejasnosti dodal nove.
3. Na državni ravni ni interesa po učinkovitem urejanju.
4. Vse skupaj je totalna kolobocija.

Ugotovitve ponazarjamo na dveh primerih.

Primer: Nasprotovanje lastnika ali upravljavca poti

ZON je določil, da je vožnja v naravnem okolju dovoljena, če temu ne nasprotuje lastnik ali upravljavec poti. Ni pa določil, kako bo lastnik ali upravljavec to voljo izrazil. In kako bomo kolesarji za to (ne)voljo vedeli. Uf ...

Primer: Ali se lahko legalno peljem po poljski poti?

ZON je ukinil Uredbo o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju, ohranil določbe Zakona o gozdovih in Zakona o planinskih poteh, nikjer pa nič ne omenja Zakon o kmetijskih zemljiščih. Tako ZON pravi, da se lahko peljemo po poljski poti v naravnem okolju, če temu ne nasprotuje lastnik ali upravljavec poti, Zakon o kmetijskih zemljiščih pa pravi, da se poljske poti na kmetijskih zemljiščih lahko uporabljajo samo v kmetijske namene (op.p.: odpade tudi varianta peš, torej velja tudi za planinske poti, ki potekajo po poljski poteh in s tem sta si v nasprotju z Zakonom o planinskih poteh?!). Še dodatno. Ministrstvo za kmetijsko in okolje je aprila 2014 izdalo Splošne smernice s področja varovanja kmetijskih zemljišč, ki določajo, da na kmetijskih zemljiščih brez namenske rabe zemljišča sploh ni možno vzpostaviti "kolesarske poti, pešpoti, gozdne poti in podobnega".

Kako naprej?

V naslednjih dnevih bomo uradna pojasnila zahtevali od pristojnih državnih institucij (ne obetamo si ravno veliko). Že sedaj pa lahko rečemo, da tudi za gorsko kolesarjenje ugotavljamo podobno, kot ugotavljata avtorja v dokumentu "Kolesarske povezave - obstoječe stanje in predloga smernic", kjer sta na primeru Koroške pokazala na neučinkovitost načrtovanja na državni ravni. In sicer predlagata, naj "se pristojnost za vzpostavitev kolesarskih povezav, predvsem glavnih, regionalnih in lokalnih, ter strokovno svetovanje pri zasnovi in vsebini, prenese na raven regij."

Peter Zajc, odprimopoti.si



četrtek, 12. junij 2014

Poslanci Državnega zbora so danes soglasno glasovali za Predlog zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o ohranjanju narave

Poslanci Državnega zbora so danes soglasno, s 68 glasovi za in 0 proti, glasovali za Predlog zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o ohranjanju narave.

Kaj pričakujemo, da bo Predlog zakona pomenil za kolesarje in organizatorje prireditev, smo pisali v objavi na blogu pred dvema dnevoma.

Kljub simboličnemu pomenu ukinitve Uredbe o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju, smo še precej korakov oddaljeni od učinkovitega urejanja in bomo pri vožnji po poteh v naravnem okolju vsaj še nekaj časa v znatni meri v prekršku.

Peter Zajc, odprimopoti.si

sreda, 11. junij 2014

Državni zbor bo o predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ohranjanju narave glasoval v četrtek, 12. 6. 2014

69. izredna seja Državnega zbora je bila v sredo, 11. 6. 2014, prekinjena in se bo nadaljevala jutri, v četrtek, 12. 6. 2014.

Izvedena je bila obravnava Poročila Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje. Besedo so imeli predlagatelj zakona (državna sekretarka na Ministrstvu za okolje in prostor Andreja Jerina), poročevalec Odbora za kmetijvstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje (Jakob Presečnik) ter predstavniki posameznih poslanskih skupin. 

Kot je bilo razbrati iz razprave, bodo poslanske skupine podprle Predlog zakona kot ga je predlagal Odbor. Glasovanje o tem bo potekalo jutri, 12. 6. 2014.

Kaj pričakujemo, da bo Predlog zakona pomenil za kolesarje in organizatorje prireditev, smo pisali v včerajšnji objavi na blogu.

Peter Zajc, odprimopoti.si

torek, 10. junij 2014

Že to sredo, 11. 6. 2014, lahko Državni zbor sprejme predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ohranjanju narave

Državni zbor bo na 69. izredni seji, ki se bo pričela v sredo, 11. 6. 2014, ob 10. uri, na dnevnem imel tudi drugo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ohranjanju narave (ZON-C). Državni zbor bo obravnaval Poročilo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje, pripravljeno na 39. seji Odbora z dne 5. 6. 2014, ki vsebuje tudi Dopolnjeni predlog Zakona.

Po zakonodajnem postopku Ustave Republike Slovenije in Poslovnika državnega zbora lahko Državni zbor že na 69. izredni seji hkrati izvede tretjo obravnavo in končno glasovanje o Predlogu zakona. Sprejeti zakon nato razglasi predsednik republike, najkasneje v osmih dneh. Veljati pa začne 15 dni po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

In kaj bi prinesel Predlog zakona v trenutno predlagani obliki?

Za kolesarja posameznika:
1. Uredba o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju iz leta 1995 preneha veljati.
2. V naravnem okolju je vožnja dovoljena po utrjenih poteh, če temu ne nasprotuje lastnik ali upravljavec poti.
3. Kot naravno okolje določa vse, kar ni naselje, javna ali nekategorizirana cesta, gozdna cesta, površina za rekreacijo in šport (določena s prostorskimi akti), omrežje druge gospodarske javne infrastrukture ali območje rudarske operacije.
4. Vendar nadalje določa, da za vožnjo po gozdnem prostoru ali planinskih poteh ostajajo v veljavi določbe Zakona o gozdovih in Zakona o planinskih poteh. V praksi to pomeni – če ni izrecno dovoljeno, je prepovedano.

Za organizatorje prireditev:
1. Vožnja s kolesi v naravnem okolju je dovoljena na podlagi dovoljenja za javno prireditev (v skladu z Zakonom o javnih zbiranjih) ter predhodnega soglasja Zavoda RS za varstvo narave.
2. Vlogo za predhodno soglasje je potrebno oddati najmanj 30 dni pred dnevom javne prireditve.
3. Če trasa poteka po godnem prostoru ali kmetijskem zemljišču, morata Zavod za gozdove Slovenije ali kmetijsko-svetovalna služba v roku 14 dni podati predhodno soglasje Zavodu RS za varstvo narave.
4. Zavod RS za varstvo narave lahko določi pogoje, pod katerimi se prireditev lahko izvede (čas, predvidena trasa, trajanje, sanacijski ukrepi …).

Če tolmačimo pravilno, naj bi za nadzor kršitev določb za kolesarjenje v naravnem okolju po tem Predlogu zakona imeli pooblastila zgolj inšpektorji pristojni na ohranjanje narave, medtem ko za kršitve v zvezi z motornimi vozili še gozdarski, lovski, ribiški, kmetijski inšpektorji ter policija.

Po tem Predlogu zakona je predvidena kazen, če:
- se organizira vožnja s kolesi v naravnem okolju brez dovoljenja za javno prireditev s predhodnim soglasjem Zavoda RS za varstvo narave;
- se po končani javni prireditvi ne približna stanja prireditvenega prostora stanju, ki je bil pred prireditvijo.

Kazen za pravno osebo znaša:
- 1.500 € za pravno osebo;
- 1.250 € za samostojnega podjetnika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost;
- 500 € odgovorna oseba zgoraj omenjenih.

Kazen se predlaga tudi za posameznika in sicer 100 € če:
- se vozi s kolesom v naravnem okolju izven utrjenih poti;
- se vozi s kolesom v naravnem okolju po utrjenih poteh in temu nasprotuje lastnik ali upravljavec poti;
- organizira vožnjo s kolesi v naravnem okolju brez dovoljenja za javno prireditev s predhodnim soglasjem Zavoda RS za varstvo narave;
- po končani javni prireditvi ne približa stanja prireditvenega prostora stanju, ki je bil pred prireditvijo.

Tresla se je gora, rodila se je …?

Če tolmačimo pravilno, naj bi se po predlogu po 19 letih ukinila Uredba o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju. V gozdnem prostoru in planinskih poteh se bomo še naprej lahko legalno vozili le, če je to izrecno dovoljeno in izvedeni postopki za legalizacijo vožnje po Zakonu o gozdovih in Zakonu o planinskih poteh. Na drugih zemljiščih, npr. nad gozdno mejo ali pa na kmetijskih (recimo travnik), pa bo to sedaj legalno, vendar izrecno po utrjenih poteh, če temu ne bodo nasprotovali lastniki ali upravljavci poti. Kako naj bi lastniki to voljo lastniki izrazili ali kako naj bi kolesarji/kolesarke za to volje vedeli, ni določeno. 

Predvidevamo, da se tako za posameznike/posameznice v praksi ne bo spremenilo kaj dosti. Na pretežnem delu države (gozd pokriva skoraj 60 % Slovenije) bo kolesarjenje po poteh v naravnem okolju še vedno prepovedano, razen če bo se bodo poti legalizirale v skladu z Zakonom o gozdovih, ki določa da "je vožnja s kolesom brez motorja dovoljena na označenih gozdnih vlakah in drugih označenih poteh na območjih, določenih v prostorskem delu območnega načrta …poti in pogoje njihove rabe sporazumno določijo in v skladu s predpisi o gozdnih prometnicah označijo lastniki, Zavod in lokalna skupnost." Podobno velja tudi za planinske poti, kjer mora biti vožnja po njih legalizirana v skladu z Zakonom o planinskih poteh.

Precejšnjo neznanko pa predstavljajo postopki, ki naj bi jih morali izvesti organizatorji kolesarskih prireditev v naravnem okolju. Poleg dovoljenja za javno prireditev (v skladu z Zakonom o javnih zbiranjih) naj bi bilo potrebno pridobiti prehodnega soglasja Zavoda RS za varstvo narave. Ta naj bi pridobil prehodno soglasje Zavoda za gozdove Slovenije ali kmetijsko-svetovalne služba, če trasa poteka po gozdnem prostoru ali kmetijskem zemljišču. Predlog zakona namreč v 28. a členu določa usmeritve za aktivnosti v naravi. Med drugim navaja:
- človekove aktivnosti v naravi se izvajajo tako, da ne obremenjujejo habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst do stopnje ogroženosti vrste in ne ogrožajo stabilnosti naravnih procesov;
- aktivnosti se praviloma izvajajo v času, ki je za ohranitev živalskih in rastlinskih vrst ugoden, na način, da so vplivi na naravne procese nebistveni, in na območjih, kjer je človekov vpliv prisoten že dalj časa in v večji meri.

Navedbe dopuščajo presojevalcem precej fleksibilnosti, kaj naj bi bilo dopustno in kaj ne. Še posebej ob neredkem pomanjkanju informacij o dejanski razširjenosti in številčnosti posameznih živalskih in rastlinskih vrh ter njihovih habitatov. Ravno tako iz predloga ni jasno razvidna vloga lastnikov zemljišč ter kdo naj bi nosil stroške pridobivanja soglasja. Ob takšnih nejasnostih utemeljeno pričakujemo, da se bodo s temi težavami soočili organizatorji prireditev, hkrati pa bodo zaradi javnega delovanja podvrženi relativno lahki kontroli, nadzoru ter sankcioniranju.

Kljub simboličnemu pomenu namere ukinitve Uredbe o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju, smo še precej korakov oddaljeni od učinkovitega urejanja.

Peter Zajc, odprimopoti.si