Že to sredo, 11. 6. 2014, lahko Državni zbor sprejme predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ohranjanju narave

Državni zbor bo na 69. izredni seji, ki se bo pričela v sredo, 11. 6. 2014, ob 10. uri, na dnevnem imel tudi drugo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ohranjanju narave (ZON-C). Državni zbor bo obravnaval Poročilo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje, pripravljeno na 39. seji Odbora z dne 5. 6. 2014, ki vsebuje tudi Dopolnjeni predlog Zakona.

Po zakonodajnem postopku Ustave Republike Slovenije in Poslovnika državnega zbora lahko Državni zbor že na 69. izredni seji hkrati izvede tretjo obravnavo in končno glasovanje o Predlogu zakona. Sprejeti zakon nato razglasi predsednik republike, najkasneje v osmih dneh. Veljati pa začne 15 dni po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

In kaj bi prinesel Predlog zakona v trenutno predlagani obliki?

Za kolesarja posameznika:

1. Uredba o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju iz leta 1995 preneha veljati.

2. V naravnem okolju je vožnja dovoljena po utrjenih poteh, če temu ne nasprotuje lastnik ali upravljavec poti.

3. Kot naravno okolje določa vse, kar ni naselje, javna ali nekategorizirana cesta, gozdna cesta, površina za rekreacijo in šport (določena s prostorskimi akti), omrežje druge gospodarske javne infrastrukture ali območje rudarske operacije.

4. Vendar nadalje določa, da za vožnjo po gozdnem prostoru ali planinskih poteh ostajajo v veljavi določbe Zakona o gozdovih in Zakona o planinskih poteh. V praksi to pomeni – če ni izrecno dovoljeno, je prepovedano.

Za organizatorje prireditev:

1. Vožnja s kolesi v naravnem okolju je dovoljena na podlagi dovoljenja za javno prireditev (v skladu z Zakonom o javnih zbiranjih) ter predhodnega soglasja Zavoda RS za varstvo narave.

2. Vlogo za predhodno soglasje je potrebno oddati najmanj 30 dni pred dnevom javne prireditve.

3. Če trasa poteka po godnem prostoru ali kmetijskem zemljišču, morata Zavod za gozdove Slovenije ali kmetijsko-svetovalna služba v roku 14 dni podati predhodno soglasje Zavodu RS za varstvo narave.

4. Zavod RS za varstvo narave lahko določi pogoje, pod katerimi se prireditev lahko izvede (čas, predvidena trasa, trajanje, sanacijski ukrepi …).

Če tolmačimo pravilno, naj bi za nadzor kršitev določb za kolesarjenje v naravnem okolju po tem Predlogu zakona imeli pooblastila zgolj inšpektorji pristojni na ohranjanje narave, medtem ko za kršitve v zvezi z motornimi vozili še gozdarski, lovski, ribiški, kmetijski inšpektorji ter policija.

Po tem Predlogu zakona je predvidena kazen, če:

- se organizira vožnja s kolesi v naravnem okolju brez dovoljenja za javno prireditev s predhodnim soglasjem Zavoda RS za varstvo narave;

- se po končani javni prireditvi ne približna stanja prireditvenega prostora stanju, ki je bil pred prireditvijo.

Kazen za pravno osebo znaša:

- 1.500 € za pravno osebo;

- 1.250 € za samostojnega podjetnika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost;

- 500 € odgovorna oseba zgoraj omenjenih.

Kazen se predlaga tudi za posameznika in sicer 100 € če:

- se vozi s kolesom v naravnem okolju izven utrjenih poti;

- se vozi s kolesom v naravnem okolju po utrjenih poteh in temu nasprotuje lastnik ali upravljavec poti;

- organizira vožnjo s kolesi v naravnem okolju brez dovoljenja za javno prireditev s predhodnim soglasjem Zavoda RS za varstvo narave;

- po končani javni prireditvi ne približa stanja prireditvenega prostora stanju, ki je bil pred prireditvijo.

Tresla se je gora, rodila se je …?

Če tolmačimo pravilno, naj bi se po predlogu po 19 letih ukinila Uredba o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju. V gozdnem prostoru in planinskih poteh se bomo še naprej lahko legalno vozili le, če je to izrecno dovoljeno in izvedeni postopki za legalizacijo vožnje po Zakonu o gozdovih in Zakonu o planinskih poteh. Na drugih zemljiščih, npr. nad gozdno mejo ali pa na kmetijskih (recimo travnik), pa bo to sedaj legalno, vendar izrecno po utrjenih poteh, če temu ne bodo nasprotovali lastniki ali upravljavci poti. Kako naj bi lastniki to voljo lastniki izrazili ali kako naj bi kolesarji/kolesarke za to volje vedeli, ni določeno. 

Predvidevamo, da se tako za posameznike/posameznice v praksi ne bo spremenilo kaj dosti. Na pretežnem delu države (gozd pokriva skoraj 60 % Slovenije) bo kolesarjenje po poteh v naravnem okolju še vedno prepovedano, razen če bo se bodo poti legalizirale v skladu z Zakonom o gozdovih, ki določa da "je vožnja s kolesom brez motorja dovoljena na označenih gozdnih vlakah in drugih označenih poteh na območjih, določenih v prostorskem delu območnega načrta …poti in pogoje njihove rabe sporazumno določijo in v skladu s predpisi o gozdnih prometnicah označijo lastniki, Zavod in lokalna skupnost." Podobno velja tudi za planinske poti, kjer mora biti vožnja po njih legalizirana v skladu z Zakonom o planinskih poteh.

Precejšnjo neznanko pa predstavljajo postopki, ki naj bi jih morali izvesti organizatorji kolesarskih prireditev v naravnem okolju. Poleg dovoljenja za javno prireditev (v skladu z Zakonom o javnih zbiranjih) naj bi bilo potrebno pridobiti prehodnega soglasja Zavoda RS za varstvo narave. Ta naj bi pridobil prehodno soglasje Zavoda za gozdove Slovenije ali kmetijsko-svetovalne služba, če trasa poteka po gozdnem prostoru ali kmetijskem zemljišču. Predlog zakona namreč v 28. a členu določa usmeritve za aktivnosti v naravi. Med drugim navaja:

- človekove aktivnosti v naravi se izvajajo tako, da ne obremenjujejo habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst do stopnje ogroženosti vrste in ne ogrožajo stabilnosti naravnih procesov;

- aktivnosti se praviloma izvajajo v času, ki je za ohranitev živalskih in rastlinskih vrst ugoden, na način, da so vplivi na naravne procese nebistveni, in na območjih, kjer je človekov vpliv prisoten že dalj časa in v večji meri.

Navedbe dopuščajo presojevalcem precej fleksibilnosti, kaj naj bi bilo dopustno in kaj ne. Še posebej ob neredkem pomanjkanju informacij o dejanski razširjenosti in številčnosti posameznih živalskih in rastlinskih vrh ter njihovih habitatov. Ravno tako iz predloga ni jasno razvidna vloga lastnikov zemljišč ter kdo naj bi nosil stroške pridobivanja soglasja. Ob takšnih nejasnostih utemeljeno pričakujemo, da se bodo s temi težavami soočili organizatorji prireditev, hkrati pa bodo zaradi javnega delovanja podvrženi relativno lahki kontroli, nadzoru ter sankcioniranju.

Kljub simboličnemu pomenu namere ukinitve Uredbe o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju, smo še precej korakov oddaljeni od učinkovitega urejanja.

Peter Zajc, odprimopoti.si