Razvojno-raziskovalni sektor Državnega zbora Slovenije je pripravil primerjalni pregled Ureditev vožnje v naravnem okolju Alp. Primerjalni pregled zajema prikaz normativne ureditve vožnje v naravnem okolju Alp v državah Avstrije, Francije, Italije, Nemčije in Švice. Podatke so črpali predvsem s spletnih strani ministrstev in agencij za okolje ter spletne strani Alpske konvencije. V Franciji in Sloveniji je za področje varstva narave pristojna država, v Italiji dežele in pokrajine, v Nemčiji in Avstriji pa posamezne zvezne dežele.
V nobeni državi pogodbenici Alpske konvencije ne obstaja poseben zakon, ki bi pokrival samo področje vožnje v naravnem okolju. Avtorici primerjalnega pregleda v zaključku ugotavljata, da sta "glede celovitega urejanja kolesarjenja v Alpah našli zelo malo podatkov in da je kolesarstvo v Alpah regulirano le v sklopu predpisov, ki veljajo za posamezno posebej zavarovano območje (naravni parki)".
Po pregledu primerjalnega gradiva lahko ugotovimo, da na širšem območju Alp, razen izjem, ne poznajo splošne prepovedi kolesarjenja v naravnem okolju, kar je bilo predlagano v osnutku Zakona o vožnji z vozili v naravnem okolju v letu 2011.
Je pa takšno stanje precej bližje stališču Slovenske kolesarske pobude, ki si prizadeva omogočiti dovoljeno kolesarjenje po vseh poteh, kolovozih, vlakah in gozdnih cestah, razen na določenih območjih, kjer bi zaradi kolesarjenja prišlo do nezaželenih okoljskih vplivov (npr. erozija tal) ali konfliktov z drugimi uporabniki naravnega okolja (npr. težave pri srečevanju s pešci na zelo obiskanih poteh), hkrati pa si prizadeva tudi za uveljavljanje in širjenje spoštovanja kodeksa gorskega kolesarjenja.
Ni komentarjev:
Objavite komentar