"Zakaj Slovenija ni gorskokolesarski raj?"

"Zakaj Slovenija ni gorskokolesarski raj?"
Okrogla miza v okviru sejma Natour Alpe Adria, 28. 1. 2016, ob 16. uri


Foto: Uroš Švigelj

Za skok v naravo je kolo kot naročeno, odlično je za naše zdravje in prevetritev glave, z njim pa lahko v Sloveniji zgradimo tudi bolj trajnostni turizem. Kolesarski turizem je odličen za gospodarstvo, še posebej za lokalna podeželska gospodarstva. Kolesarski gost neredko obiskuje manjše in odmaknjene kraje, pri čemer raje izbere lokalne ponudnike. Med njimi so pogosto kmetije, s čimer kolesarski gost na svoj način sodeluje pri ohranjanju kulturne krajine – te pogosto podcenjene naravne in kulturne vrednote Slovenije.

V številnih hribovitih in gorskih občinah je kolesarjenje strateški turistični proizvod. Tako kot na primer v Tolminu, ki se ponaša z nazivom Alpsko mesto 2016 ter si prizadeva za do narave prijazen in družbeno odgovoren razvoj alpskega prostora. Pri tem pa se Posočje, Koroška, Gorenjska in podobne regije v svojih prizadevanjih za razvoj zelenega turističnega proizvoda v obliki gorskega kolesarjenja soočajo s številnimi težavami.

Slovenski turizem gostom skozi številne promocijske dejavnosti daje obljubo: Slovenija – zelena, aktivna, zdrava. Ali je morda ta obljuba na trhlih temeljih?

14 slovenskih organizacij s področja kolesarstva in turizma se je pred časom združilo v konzorcij odprimopoti.si z namero po usklajenem in celovitem delovanju za načrti razvoj gorskega kolesarstva in kolesarjenja. Ena izmed prioritet sodelovanja so prizadevanja za spremembo slovenske pravne ureditve, ki ni naklonjena gorskemu kolesarjenju kot enemu izmed priljubljenih športov na prostem. Tudi zaradi tvornega delovanja konzorcija odprimopoti.si je bila v letu 2014 ustanovljena medresorska delovna skupina za ureditev gorskega kolesarjenja, katere namen je podati predloge izboljšav pravne ureditve dostopa do naravnega okolja za gorsko kolesarjenje.

Na okrogli mizi v organizaciji konzorcija odprimopoti.si, bodo poleg vizij razvoja, rezultatov delovanja konzorcija odprimopoti.si v letu 2015 predstavljene tudi ovire, ki preprečujejo, da Slovenija navkljub številnim danostim še vedno ni gorskokolesarski raj.

Program

I. del
16.00 do 16.50 (moderator: Peter Zajc)
1. Peter Zajc, RRA Koroška:
(Ne)razumevanje problematike gorskega kolesarjenja
2. Marko Lenarčič/Dušan Štrucl, Pohodništvo in kolesarjenje GIZ:
Pomen specializacije turističnih ponudnikov
3. Jože Rovan, Komisija za turno kolesarstvo, Planinska zveza Slovenije:
Vizija razvoja gorskega kolesarstva v okviru Planinske zveze Slovenije
4. Milena Černilogar, Kolesarska zveza Slovenije:
Vizija razvoja gorskega kolesarstva v okviru Kolesarske zveze Slovenije
5. Lado Cindro, KGK Volja - Slovenski gorniški klub Skala:
Gorsko kolesarjenje kot rekreativna dejavnost
6. Danilo Brecelj, Zbornica gorskih centrov-Gospodarska zbornica Slovenije ter Združenje slovenskih žičničarjev GIZ:
Pomen gorskega kolesarjenja za gorske centre ter upravljavce žičnic
7. Andrej Žigon, Zavod Aliansa:
Izziv vzpostavljanja kolesarskih parkov in parkov enoslednic v Sloveniji
8. Jan Klavora, Soča Outdoor Festival:
Kaj pomeni gorsko kolesarjenje za Soča Outdoor Festival ter dolino Soče?
9. Peter Dakskobler, Soča Outdoor Festival:
Kje je mesto gorskemu kolesarjenju v Triglavskem narodnem parku?

16.50 do 17.00 odmor

II. del
17.00 do 18.00 Okrogla miza z udeleženci (moderator: Andrej Dekleva)

Po Poti spomina in tovarištva (PST) okoli Ljubljane se lahko vozimo s kolesi pod pogojem, da pešci niso ogroženi

To, da je kolesarjenje pomembno kot transport in reakreacija, spoznavajo tudi v Mestni občini Ljubljana. O tem lahko sklepamo na podlagi sprejetja odloka v juliju 2015, s katerim so ukinili  prepoved vožnje s kolesi po PST.

V zavodu Turizem Ljubljana so pojasnili, da je bila z odlokom, ki je  bil 31. 7. 2015 objavljen v Uradnem listu RS št. 57/2015, črtana 8. alineja Odloka o urejanju in čiščenju občinskih cest in javnih zelenih površin iz leta 2009. Ta je na javnih zelenih površinah prepovedovala ustavljati, parkirati ali se voziti z vozili, delovnimi stroji, motornimi kolesi in kolesi, razen izjemoma za potrebe vzdrževanja zelenih površin. Kot zelena površina je bila zajeta tudi "Pot spominov in tovarištva". Poleg tega je k nejasnosti glede kolesarjenja prispevala tudi brošura o Poti spominov in tovarištva. V njej je pisalo, da je po PST dovoljena vožnja z navadnimi kolesi, prepovedana pa je vožnja z gorskimi kolesi in  tekmovanje z navadnimi kolesi.  Ta tekst so že popravili na spletni strani, spremenjen pa bo tudi v tiskani brošuri, ko bo v kratkem ponovno izšla.

Hvala Boštjanu Vircu za informacije.

Lado Cindro, odprimopoti.si

Foto: www.visitljubljana.com

Odprimopoti.si je postal slovenski gorskokolesarski konzorcij

V petek, 18. 7. 2014, je na Ravnah na Koroškem potekal delovni sestanek predstavnikov  slovenskih organizacij s področja kolesarstva in turizma, ki so februarja 2014 podpisali pismo o nameri glede skupnega interesa po usklajenem in celovitem delovanju za načrtni razvoj gorskega kolesarstva in kolesarjenja, razvoj gorskokolesarskih poti, izobraževanja in usposabljanja gorskih kolesarjev ter spodbujanje priprave strokovne in znanstvene literature s tega področja v Sloveniji.

Na delovnem sestanku je bil ustanovljen konzorcij s formalnim imenom Slovenski gorskokolesarski konzorcij, za namene komuniciranja pa bo uporabljeno poimenovanje "odprimo.si" (beri odprimo pika si), ki z besedno igro simbolično nakazuje, da je na gorskokolesarski skupnosti sami, da si sistematično in kontinuirano prizadeva za razvoj in urejevanja gorskega kolesarjenja kot aktivnosti v naravnem okolju.

Organizacije, ki so pristopili h konzorciju so:

• Kolesarska zveza Slovenije
• KGK Volja - Slovenski gorniški klub Skala
• Regionalna destinacijska organizacija Gorenjska
• LTO Posočje
• Zavod za turizem Maribor-Pohorje
• RRA Koroška d.o.o.
• Pohodništvo in kolesarjenje GIZ
• Združenje slovenskih žičničarjev GIZ
• Zavod Aliansa
• Zbornica gorskih centrov - Gospodarska zbornica Slovenije

Konzorcijska pogodba je trenutno v fazi podpisovanja. Pogodbeni partnerji se strinjajo, da je eden ključnih namenov ustanavljanja konzorcija združevanje moči pri razvoju gorskega kolesarstva kot družbeno pomembne dejavnosti v naravnem okolju. Z združevanjem organizacij, ki se ukvarjajo z gorskim kolesarjenjem kot športno, rekreativno, tekmovalno in turistično dejavnost, pa konzorcij postaja najpomembnejši sogovornik pri oblikovanju politik razvoja na nacionalni ravni.

Peter Zajc,
predstavnik odprimopoti.si

Danes začel še uradno veljati nov ZON

Danes, 8, julija 2014, prične še uradno veljati nov Zakon o ohranjanju narave (ZON), ki je bil 23. junija objavljen v Uradnem listu RS. Bomo videli, kaj bo prinesel čas.

Peter Zajc, odprimopoti.si

Izvedena prva raziskava o gorskem kolesarjenju v naravnem okolju v Sloveniji

Urejanje odnosov in aktivnosti različnih deležnikov v prostoru naj bi temeljilo na objektivnih podatkih in argumentih. Vendar neredko zaradi pomanjkanja objektivnih podatkov, tudi v strokovnih krogih, argumentiranja temeljijo na subjektivnih, včasih emocionalnih ocenah in na načelu previdnosti.

Zakonodaja, organizacijski in finančni vložki javnega ter zasebnega sektorja v urejanje gorskega kolesarjenja v Sloveniji ne sledijo rasti popularnosti gorskega kolesarjenja v Sloveniji ter trendom v kolesarskem turizmu v tujini. To se odraža tudi v pomanjkanju strokovne in znanstvene literature s področja gorskega kolesarjenja.

Avtorja sta želela s pričujočo raziskavo delno pripomoči k objektivnejšim podatkom v razpravi o urejanju gorskega kolesarjenja kot aktivnosti v naravnem okolju ter podati informativen vpogled v navade, značilnosti voženj in razumevanje problematike kolesarjenja v naravnem okolju pri slovenskih gorskih kolesarjih.

Končno poročilo raziskave je prosto dostopno na spletni strani Slovenske kolesarske pobude.

Peter Zajc, odprimopoti.si

Leta 2014 so predstavniki Slovenske kolesarske pobude združili moči z drugimi predstavniki kolesarjev in turističnega gospodarstva v Sloveniji in se združili ob napovedanih zaostritvah in dodatnih omejitvah, ki jih je napovedoval osnutek Zakona o spremembah Zakona ohranjanju narave. 

Združitev moči se je poleg dajanja pripomb na osnutek zakona izrazila tudi v podpisu pisma o nameri po nadaljnjem sodelovanju.

Peter Zajc, odprimopoti.si