Po Poti spomina in tovarištva (PST) okoli Ljubljane se lahko vozimo s kolesi pod pogojem, da pešci niso ogroženi

To, da je kolesarjenje pomembno kot transport in reakreacija, spoznavajo tudi v Mestni občini Ljubljana. O tem lahko sklepamo na podlagi sprejetja odloka v juliju 2015, s katerim so ukinili  prepoved vožnje s kolesi po PST.

V zavodu Turizem Ljubljana so pojasnili, da je bila z odlokom, ki je  bil 31. 7. 2015 objavljen v Uradnem listu RS št. 57/2015, črtana 8. alineja Odloka o urejanju in čiščenju občinskih cest in javnih zelenih površin iz leta 2009. Ta je na javnih zelenih površinah prepovedovala ustavljati, parkirati ali se voziti z vozili, delovnimi stroji, motornimi kolesi in kolesi, razen izjemoma za potrebe vzdrževanja zelenih površin. Kot zelena površina je bila zajeta tudi "Pot spominov in tovarištva". Poleg tega je k nejasnosti glede kolesarjenja prispevala tudi brošura o Poti spominov in tovarištva. V njej je pisalo, da je po PST dovoljena vožnja z navadnimi kolesi, prepovedana pa je vožnja z gorskimi kolesi in  tekmovanje z navadnimi kolesi.  Ta tekst so že popravili na spletni strani, spremenjen pa bo tudi v tiskani brošuri, ko bo v kratkem ponovno izšla.

Hvala Boštjanu Vircu za informacije.

Lado Cindro, odprimopoti.si

Foto: www.visitljubljana.com

Prejeli smo odgovor Zavoda RS za varstvo narave

Foto: Aleš Fevžer

Pred nekaj dnevi smo prejeli pojasnilo Zavoda RS za varstvo narave, OE Nova Gorica, na naš dopis, v katerem smo jih prosili za dodatna pojasnila o zavrnitvi izdaje predhodnega soglasja za maraton v okviru Soča Outdoor Festivala 2015. V pojasnilih ne odstopajo od svojega prvotnega stališča.

O tej tematiki smo pisali v objavi na našem blogu. Nadaljnje medijske objave v Delu (članek, kolumna) Primorskih novicah in na spletnem portalu mtb.si so dale tematiki dodatno pozornost. Izjavo za javnost je pripravila tudi Planinska zveza Slovenije.

V svojih objavah se želimo distancirati od čustvenih, subjektivnih opazk in ocen ter želimo podajati in opozarjati na gola dejstva. V tem duhu bomo tudi nadaljevali. S tem ne želimo zmanjševati vrednosti prostovoljnega dela številnih, v preteklosti in danes. Še več, menimo, da je širša družbena vrednost tega dela podcenjena. Vendar želimo z opozarjanjem na neurejeno stanje odpreti prostor za javni diskurz o pomenu javnega interesa za razvoj športov na prostem v Sloveniji.

V tem trenutku status planinskih poti v Sloveniji, kot ga predvideva Zakon o planinskih poteh (Uradni list RS, št. 61/07; v nadaljevanju: ZplanP) ni urejen. To je s svojim mnenjem potrdilo tudi Ministrstvo za okolje in prostor, ki ne vodi in vzdržuje evidence planinskih poti "ker še ni prejelo nobene vloge, ki bi izkazovala, da so izpolnjeni predhodni pogoji za ta status." Pojavlja se dvom, katera pa torej v tem trenutku je uradna evidenca iz katere je možno nedvoumno ugotoviti ali je neko zemljišče del planinske poti in kdo jo upravlja? In kakšen je status zemljišč v danem trenutku, ko preko njih potekajo planinske poti, ki nimajo statusa planinskih poti, kot to predvideva ZplanP? ZplanP namreč predvideva, da se z evidenco planinskih poti ne le vzpostavi prostorski prikaz planinskih poti. Temveč se tem zemljiščem, preko katerih potekajo planinske poti s statusom, dodeli tudi dejanska raba neplodno zemljišče. S prošnjo po dodatnem pojasnilu se bomo obrnili na Ministrstvo za okolje in prostor ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

Ravno tako se pojavlja dvom glede načinov urejanja voženj z gorskim kolesom na območju Triglavskega parka. Ministrstvo za okolje in prostor je na državljansko pobudo leta 2014 v primeru tolmačenja Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo in 58/12) podalo mnenje, da je "novela Zakona o ohranjanju narave (ZON) glede na Zakon o kmetijskih zemljiščih kasnejši in splošnejši predpis, katerega namen je bil, da v delih, ki se nanaša na ureditev vožnje v naravnem okolje le to uredi v celoti. Poleg tega pa je to razvidno tudi iz zakonskega besedila ohranjena specialnejša ureditev iz Zakona o planinskih poteh in Zakona o gozdovih, ki oba urejata vožnjo v naravnem okolju. V vseh drugih primerih pa velja splošna ureditev iz novele ZON, da je vožnja po utrjenih poteh dovoljena, če temu ne nasprotuje lastnik ali upravljavec poti." Dodatno je Zakon o ohranjanju narave v prehodnih določbah (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B in 46/14) v 167. členu določil, da "z dnem uveljavitve tega zakona postanejo javni zavodi Triglavski narodni park, Spominski park Trebče in Park Škocjanske jame upravljavci zavarovanih območij in nadaljujejo z upravljanjem zavarovanih območij v skladu z določbami tega zakona in določbami aktov o zavarovanju, če niso v nasprotju s tem zakonom." Glede urejanja voženj z gorskimi kolesi je Zakon o Triglavskem narodnem parku (Uradni list RS, št. 52/10 in 46/14 – ZON-C) v nasprotju z določbami Zakona o ohranjanju narave. Zato se poraja vprašanje ali ne na območju Triglavskega narodnega parka glede voženj z gorskim kolesom in dovoljenj za javno prireditev gorskega kolesarjenja veljalo določbe Zakona o ohranjanju narave in ne Triglavskega narodnega parka? S prošnjo po dodatnem pojasnilu se bomo obrnili na Ministrstvo za okolje in prostor.

Peter Zajc,
predstavnik odprimopoti.si

Izvedli smo prvi slovenski Trejl bilding vikend

Da se. S parom rok in nog. V skoraj 40 kompletih. In glavo. Ok, skoraj 40 glavami. V soboto in nedeljo, 9. in 10. maja v Jamnici na Koroškem, izveden prvi slovenski Trejl bilding vikend je pokazal, da entuziazem in prostovoljstvo lahko premikata. Ne le kupe zemlje, ampak tudi, morda pregovorno, slovensko vrtičkarstvo in nezmožnost sodelovanja.

Trejl bilding vikend je bil zamišljen kot dneva izmenjave znanja in izkušenj s področja legalizacije, vzpostavljanja, gradnje in vzdrževanja gorskokolesarskih poti. In to preizkusiti tudi na terenu. Če smo organizatorji bili morda rahlo na trnih, kako bo vse skupaj izpadlo, smo koncu presrečni. Ne le, da smo vsi prisotni, skoraj 40 gorskih kolesarjev in tudi kakšna gorska kolesarka, staknili glave in na pladenj dali (skoraj) vse, kar vemo in znamo v Sloveniji. In tega ni malo, tega je ogromno!

Morda nenadejana dodana vrednost tovrstnega dogodka je bila nesebičnost in pripravljenost sodelovanja za skupno dobro. Na Trejl bilding vikendu večkrat predebatirana ideja o "mtb delovnih brigadah" ni zelo daleč od nadaljnje realizacije. Poznamo način(e), kako do legalnega. Imamo voljo in pripravljenost. In v nekaj letih lahko z minimalnimi finančnimi sredstvi prekopljemo marsikateri konec Slovenije. Nekoč so tako nastala današnje ceste, planinske poti, telefonske povezave, celo gimnazije!

Zakaj pa ne bi sami sebi in drugim ustvarili, to kar želimo in potrebujemo? Trejl bilding vikend bo delal naprej. Morda že to jesen. Spremljajte nas na www.odprimopoti.si ter www.facebook.com/odprimopoti.si.

>> Trejl bilding vikend 2015 - teorija (.pdf) <<
>> "Trejl bilding vikend je bil bomba", objava na mtb.si << 
>> Foto galerija Mitja Sodja (Bikepark Vogel) <<
>> Objava na Bike Park Slovenia blog <<

Peter Zajc,
predstavnik odprimopoti.si

Na poljskih poteh smo legalni, če temu ne nasprotuje lastnik ali upravljavec pot. Je lahko to precesends za naprej?

Kot smo že dopoldan objavili na spletnem omrežju Facebook, smo danes po elektronski pošti prejeli odgovor Ministrstva za okolje in prostor na naše vprašanje o nasprotujočih si določbah obstoječih zakonov glede legalnosti vožnje po poljskih poteh.





V njem podajajo mnenje, določbe katerega zakona veljajo pri vožnji po poljskih poteh. Ali:
- Zakona o kmetijskih zemljiščih, ki pravi, da se poljske poti, kot pomožne kmetijske objekte, uporablja le v kmetijske namene;
- ali Zakona o ohranjanju narave (ZON), ki pravi, da je vožnja dovoljena po utrjenih poteh v naravnem okolju. če temu ne nasprotuje lastnik ali upravljavec in taka utrjena pot ni v gozdu ali planinska pot - kar bi recimo bila poljska pot.

Morda se je splačalo čakati z odgovorom 2 meseca, saj je Ministrstvo pripravilo temeljit in argumentiran odgovor in, verjamemo, za prihodnost gorskega kolesarjenja pomembno mnenje.

V zaključku tega ugotavlja, da je ZON kasnejši in splošnejši predpis, katerega namen je bil, da v delu, ki se nanaša na ureditev vožnje v naravnem okolju le to uredi v celoti. Dodaja, da ZON ohranja določne Zakona o gozdovih (ko gre za gozd) in Zakona o planinskih poteh (ko gre za planinske poti), v vseh drugih primerih pa velja splošna ureditev ZON, da je vožnja dovoljena po utrjenih poteh, če temu ne nasprotuje lastnik ali upravljavec poti.

Ne le poljske poti. V skladu s povedanim to velja potem tudi za ostale utrjene poti, ki niso v gozdu ali niso planinske poti. Recimo mulatjere.

Ministrstvo se zaveda, da način, kako lastnik ali upravljavec izraža nestrinjanje, kot tudi to, kako bomo kolesarji za to nestrinjanje vedeli, ostaja nedorečen in ga bo potrebno v prihodnosti najverjetneje dogovoriti. Neglede na to pa verjamemo, da bo razvoj šel v smeri, da bo teh nasprotovanj manj, kot pa odobravanj. Navsezadnje na to nakazuje tudi vse bolj konstruktivno sodelovanje s samim Ministrstvom za okolje in prostor ter Kmetijsko-gozdarsko zbornico, v katerega je aktivno vključen konzorcij odprimopoti.si.

Še več. Nakazuje se, da bi morda bilo možno podobno, kot je urejen ZON (dovoljeno po utrjenih poteh, če ni nasprotovanja lastnika ali upravljavca), urediti tudi Zakon o gozdovih. Če se pri tem primerno uredi tudi vprašanje odgovornosti lastnika zemljišča. Vsekakor si bomo v konzorciju odprimopoti.si prizadevali, da se Zakon o gozdovih čimprej spremeni v tej smeri - vožnja s kolesi dovoljena po utrjenih poteh, če temu ne nasprotuje lastnik ali upravljavec.

K temu, da bo nasprotovanj precej manj, kot pa odobravanj, pa lahko/moramo precej prispevati tudi sami.

Zatorej vedno: 1. kolesarimo samo po poteh; 2. ne puščamo sledi; 3. nikdar ne plašimo živali; 4. obvladujemo kolo:, 5. odstopamo prednost; 6. načrtujemo pot.

Peter Zajc,
predstavnik odprimopoti.si

Izvedena prva raziskava o gorskem kolesarjenju v naravnem okolju v Sloveniji

Urejanje odnosov in aktivnosti različnih deležnikov v prostoru naj bi temeljilo na objektivnih podatkih in argumentih. Vendar neredko zaradi pomanjkanja objektivnih podatkov, tudi v strokovnih krogih, argumentiranja temeljijo na subjektivnih, včasih emocionalnih ocenah in na načelu previdnosti.

Zakonodaja, organizacijski in finančni vložki javnega ter zasebnega sektorja v urejanje gorskega kolesarjenja v Sloveniji ne sledijo rasti popularnosti gorskega kolesarjenja v Sloveniji ter trendom v kolesarskem turizmu v tujini. To se odraža tudi v pomanjkanju strokovne in znanstvene literature s področja gorskega kolesarjenja.

Avtorja sta želela s pričujočo raziskavo delno pripomoči k objektivnejšim podatkom v razpravi o urejanju gorskega kolesarjenja kot aktivnosti v naravnem okolju ter podati informativen vpogled v navade, značilnosti voženj in razumevanje problematike kolesarjenja v naravnem okolju pri slovenskih gorskih kolesarjih.

Končno poročilo raziskave je prosto dostopno na spletni strani Slovenske kolesarske pobude.

Peter Zajc, odprimopoti.si