Prejeli smo pojasnilo Ministrstva za okolje in prostor

Konec poletja 2015 smo napovedali, da se bomo glede nejasnosti v tolmačenju zakonodaje obrnili na Ministrstvo za okolje in prostor.

V začetku septembra 2015 smo pripravili dopis z vprašanji. Konec oktobra 2015 smo s strani Ministrstva za okolje in prostor prejeli dopis s pojasnili.

Zanimalo nas je predvsem dvoje.

Odprimopoti.si: Če v danem trenutku ne obstaja uradna evidenca planinskih poti, kako je možno nedvoumno vedeti, da je neko zemljišče del planinske poti?

Ministrstvo: potrjujejo, da v danem trenutku ne obstaja uradna evidenca planinskih poti ter da status planinskih poti ni urejen, kot to predvideva Zakon o planinskih poteh. Izpostavi pa, da je povsem jasno, da same planinske poti obstajajo. Za ugotovitev ali je neko zemljišče del planinske poti je po mnenju ministrstva v danem trenutku relevanten znak za planinske poti - Knafeljčeva markacija. Dodajajo, da so k reševanju problema že pristopili in sicer v okviru prenove prostorske zakonodaje.

Odprimopoti.si: V kakšnem razmerju sta Zakon o ohranjanju narave in Zakon o Triglavskem narodnem parku ter določbe katerega zakona je potrebno upoštevati pri pridobivanju dovoljenja za javno prireditev na območju Triglavskega narodnega parka? Prireditve, kot je recimo gorskokolesarski maraton.

Ministrstvo: pojasnjujejo, da za ureditev vožnje s kolesi v naravnem okolju na območju Triglavskega narodnega parka veljajo določbe Zakona o Triglavskem narodnem parku. Vendar dodajajo, da menijo, da je potrebno za soglasje za javne prireditve potrebno upoštevati tudi določbe Zakona o ohranjanju narave. In tako naj bi soglasji k javni prireditvi dajali dve instituciji - Zavod RS za varstvo narave ter Javni zavod Triglavski narodni park.

Dopis z vprašanji odprimopoti.si
Odgovori Ministrstva za okolje in prostor

Peter Zajc,
predstavnik odprimopoti.si

Prvo srečanje medresorske delovne skupine za ureditev gorskega kolesarjenja

V četrtek, 24. septembra 2015, je na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo potekalo 1. srečanje medresorske delovne skupine za ureditev gorskega kolesarjenja. Koordinacijo medresorske delovne skupine je prevzela Eva Štravs Podlogar, v.d. generalne direktorice za turizem in internacionalizacijo.

Konzorcij odprimopoti.si je bil pobudnik oblikovanja tovrstne skupine, saj vseskozi poudarjamo, da je zakonodajni vidik gorskega kolesarjenja kot športa na prostem v pristojnosti več resorjev ter, da za ureditev potrebujemo sodelovanje vseh relevantnih. Veseli nas, da se je po dobrem letu dni končno uspelo za isto mizo vsesti vsem ključnim vpletenim. Udeležba več kot dvajset posameznikov in posameznic na 1. srečanju daje vtis, da je tema aktulna.

Prvo srečanje ni dopuščalo česa več kot pa uvodnih misli in poudarkov prisotnih. Upamo pa, da bo nadaljevanje dela skupine omogočilo čimprejšnje in konkretne spremembe. V konzorciju odprimopoti.si izhajamo iz stališča, da smo predstavniki gorskih kolesarjev in lastnikov zemljišč na treh neformalnih srečanjih v letih 2014 in 2015 že uskladili ključne potrebne spremembe zakonodaje, s čimer se strinjajo tudi v Kmetijsko gozdarski zbornici, Zvezi lastnikov gozdov, Komisiji za turno kolesarstvo Planinske zveze Slovenije ter Slovenski kolesarski mreži.

>> Zapisnik 1. srečanja medresorske delovne skupine za ureditev gorskega kolesarjenja <<

Peter Zajc,
predstavnik odprimopoti.si

Prejeli smo odgovor Zavoda RS za varstvo narave

Foto: Aleš Fevžer

Pred nekaj dnevi smo prejeli pojasnilo Zavoda RS za varstvo narave, OE Nova Gorica, na naš dopis, v katerem smo jih prosili za dodatna pojasnila o zavrnitvi izdaje predhodnega soglasja za maraton v okviru Soča Outdoor Festivala 2015. V pojasnilih ne odstopajo od svojega prvotnega stališča.

O tej tematiki smo pisali v objavi na našem blogu. Nadaljnje medijske objave v Delu (članek, kolumna) Primorskih novicah in na spletnem portalu mtb.si so dale tematiki dodatno pozornost. Izjavo za javnost je pripravila tudi Planinska zveza Slovenije.

V svojih objavah se želimo distancirati od čustvenih, subjektivnih opazk in ocen ter želimo podajati in opozarjati na gola dejstva. V tem duhu bomo tudi nadaljevali. S tem ne želimo zmanjševati vrednosti prostovoljnega dela številnih, v preteklosti in danes. Še več, menimo, da je širša družbena vrednost tega dela podcenjena. Vendar želimo z opozarjanjem na neurejeno stanje odpreti prostor za javni diskurz o pomenu javnega interesa za razvoj športov na prostem v Sloveniji.

V tem trenutku status planinskih poti v Sloveniji, kot ga predvideva Zakon o planinskih poteh (Uradni list RS, št. 61/07; v nadaljevanju: ZplanP) ni urejen. To je s svojim mnenjem potrdilo tudi Ministrstvo za okolje in prostor, ki ne vodi in vzdržuje evidence planinskih poti "ker še ni prejelo nobene vloge, ki bi izkazovala, da so izpolnjeni predhodni pogoji za ta status." Pojavlja se dvom, katera pa torej v tem trenutku je uradna evidenca iz katere je možno nedvoumno ugotoviti ali je neko zemljišče del planinske poti in kdo jo upravlja? In kakšen je status zemljišč v danem trenutku, ko preko njih potekajo planinske poti, ki nimajo statusa planinskih poti, kot to predvideva ZplanP? ZplanP namreč predvideva, da se z evidenco planinskih poti ne le vzpostavi prostorski prikaz planinskih poti. Temveč se tem zemljiščem, preko katerih potekajo planinske poti s statusom, dodeli tudi dejanska raba neplodno zemljišče. S prošnjo po dodatnem pojasnilu se bomo obrnili na Ministrstvo za okolje in prostor ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

Ravno tako se pojavlja dvom glede načinov urejanja voženj z gorskim kolesom na območju Triglavskega parka. Ministrstvo za okolje in prostor je na državljansko pobudo leta 2014 v primeru tolmačenja Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo in 58/12) podalo mnenje, da je "novela Zakona o ohranjanju narave (ZON) glede na Zakon o kmetijskih zemljiščih kasnejši in splošnejši predpis, katerega namen je bil, da v delih, ki se nanaša na ureditev vožnje v naravnem okolje le to uredi v celoti. Poleg tega pa je to razvidno tudi iz zakonskega besedila ohranjena specialnejša ureditev iz Zakona o planinskih poteh in Zakona o gozdovih, ki oba urejata vožnjo v naravnem okolju. V vseh drugih primerih pa velja splošna ureditev iz novele ZON, da je vožnja po utrjenih poteh dovoljena, če temu ne nasprotuje lastnik ali upravljavec poti." Dodatno je Zakon o ohranjanju narave v prehodnih določbah (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B in 46/14) v 167. členu določil, da "z dnem uveljavitve tega zakona postanejo javni zavodi Triglavski narodni park, Spominski park Trebče in Park Škocjanske jame upravljavci zavarovanih območij in nadaljujejo z upravljanjem zavarovanih območij v skladu z določbami tega zakona in določbami aktov o zavarovanju, če niso v nasprotju s tem zakonom." Glede urejanja voženj z gorskimi kolesi je Zakon o Triglavskem narodnem parku (Uradni list RS, št. 52/10 in 46/14 – ZON-C) v nasprotju z določbami Zakona o ohranjanju narave. Zato se poraja vprašanje ali ne na območju Triglavskega narodnega parka glede voženj z gorskim kolesom in dovoljenj za javno prireditev gorskega kolesarjenja veljalo določbe Zakona o ohranjanju narave in ne Triglavskega narodnega parka? S prošnjo po dodatnem pojasnilu se bomo obrnili na Ministrstvo za okolje in prostor.

Peter Zajc,
predstavnik odprimopoti.si

Po ZON je čas za ZOG – Zakon o gozdovih

V torek, 3. 2. 2015, smo se predstavniki odprimopoti.si v Ljubljani udeležili že III. srečanja s predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Zveze lastnikov gozdov in Združenjem turističnih kmetij.

Odprtost in delo na dolgi rok prinaša rezultate - vsi organi Kmetijsko gozdarske zbornice (strokovni svet, upravni odbor, svet zavoda) so oblikovali stališče, da podpirajo spremembe Zakona o gozdovih v smeri sprememb ZON (Zakon o ohranjanju narave) – vožnja v conah B, C in D dovoljena po utrjenih poteh, če temu ne nasprotuje lastnik ali upravljavcev zemljišča. Pri čemer naj bo dodano, da se uporabniki (kolesarji) na teh poteh gibamo na lastno odgovornost.

Da pa bi to tega tudi dejansko prišlo, bo potrebno še precej dela in potrpljenja – proces Zakona o gozdovih naj se ne bi začel pred letom 2016. 


Peter Zajc,

predstavnik odprimopoti.si

O gorskem kolesarjenju v Državnem svetu RS

Je gozd naše skupno dobro?

V četrtek, 15. januarja 2015, je v Državnem svetu RS potekal posvet "Gozd - naše skupno dobro". Posvet, v organizaciji Umanotere in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je del priprav na proces sprememb zakonodaje s področja gozdov in gozdarstva. Med drugim je bilo povedano, da naj bi bil Zakon o gozdovih uvrščen v normativni program Vlade RS v letu 2016, do letošnjega poletja pa naj bi Vlada RS v parlamentarno obravnavo vložila Zakon o gozdovih v lasti Republike Slovenije.

Okoli 60 % površja Slovenije pokrivajo gozdovi, zato je za dostop do tega prostora za gorsko kolesarjenje še posebej pomembno, kako to urejajo zakoni s področja gozdov in gozdarstva.

V polno polni dvorani Državnega sveta, je bila v drugem delu posveta omogočena tudi javna razprava. Ob izrednem interesu po razpravi, so morali organizatorji število razpravljavcev omejiti. Pri odprimopoti.si smo se uspeli uvrstiti v javno razpravo in gorskemu kolesarjenju zagotoviti 5 minut pozornosti.

Predstavnik odprimopoti.si, Peter Zajc, je v razpravi izpostavil, da pri odprimopoti.si verjamemo, da je gorsko kolesarjenje družbeno pomembna aktivnosti s številnimi pozitivnimi multiplikativnimi učinki na družbo. Opozorili smo na razdrobljeno in deloma nasprotujočo zakonodajo. Dodali smo, da bi bilo smiselno Zakon o gozdovih spremeniti na način, kot je vožnjo v naravnem okolju dovolil Zakon o ohranjanju narave (ZON): kolesarjenje je dovoljeno po utrjenih poteh v naravnem okolju, če temu ne nasprotuje lastnik ali upravljavec poti. Povedali smo še, da se je konzorcij odprimopoti.si v letu 2014 sestal na dveh neformalnih sestankih z vodstvom Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in Zveze lastnikov gozdov, na katerih se je pokazalo, da bi se z bolj ekplicitnimi navedbami, da se kolesarji v naravnem okolju vozimo na lastno odogovornost, pomirilo znaten del bojazni lastnikov zemljišč. Nadalje smo izpostavili, da ima Republika Slovenija v lasti okoli 22 % slovenskih gozdov na katerih bi bilo smiselno bolj načrtno in sistematično razvijati tudi socialne funkcije gozdov - med katere sodi tudi razvoj in upravljanje rekreacijskih in turističnih poti.

Več informacij o posvetu (fotografije, video posnetek celotnega posveta ...) najdete na: http://www.ds-rs.si/?q=novice/gozd-nase-skupno-dobro

Pri odprimopoti.si bomo še naprej pozorno spremljali aktivnosti okoli spreminjanja zakonodaje s področja gozdov in gozdarstva.

Peter Zajc,
predstavnik odprimopoti.si

Bo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo spregledalo?

Kot smo poročali na blogu, smo se 21. 10. 2014, skupaj s predstavniki drugih kolesarskih organizacij in Kmetijsko gozdarske zbornice, sestali z Ministrstvom za okolje in prostor, Direktoratom za okolje. Danes smo prejeli še uradni zapisnik srečanja, ki smo ga objavili na spletni strani www.odprimopoti.si.

Dodatno pa nam je bil v vednost poslan še predlog Ministrstva za okolje in prostor, Direktorata za okolje, za ustanovitev medresorske delovne skupine za ureditev gorskokolesarske dejavnosti. Kar je sicer bil eden izmed sklepov zgoraj omenjenega srečanja.

Ministrstvo za okolje in prostor podajo žogo Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), kot resornemu pristojnemu ministrstvu za razvoj turizma, da prevzame skupaj z regionalnim razvojnimi agencijami pobudo za vodenje takšne skupine, ki naj bo sestavljena vsaj še iz predstavnikov ministrstev pristojnih za zdravstvo, šport, varstvo narave, prostor, kmetijstvo in gozdarstvo ter pravosodje v sodelovanju z nevladnimi organizacijami, kar je tudi sicer bil predlog konzorcija odprimopoti.si

Do sedaj na MGRT, kot tudi na agenciji SPIRIT, niso imeli kaj dosti posluha za gorsko kolesarstvo. Morda pa bo tokrat le drugače. A dokler na MGRT ne bodo imeli novega šefa/šefinja, odziva verjetno ni pričakovati.

Peter Zajc,
predstavnik odprimopoti.si

Pa res vemo, kam nas je pripeljal ZON?

Prah sem malo polega, nismo pa povsem prepričani, kaj nas je s spremembami Zakona o ohranjanju narave (ZON) pravzaprav sploh doletelo.

V spodnji shemi smo poskušali prikazati obstoječo zakonodajo, ki naj bi "urejala" vožnjo s kolesom po poteh na naravnem okolju. Naj poudarimo, da pri tem mislimo zgolj vožnjo v smislu izvajanja aktivnosti rekreativne vožnje kot take. Situacija za organizacijo prireditev ali legalno vzpostavljanje gorskokolesarskih poti v naravnem okolju se deloma razlikuje.

Shema v večji ločljivosti

Ključne ugotovitve:
1. Zakoni si med seboj nasprotujejo.
2. ZON je v mešanico nejasnosti dodal nove.
3. Na državni ravni ni interesa po učinkovitem urejanju.
4. Vse skupaj je totalna kolobocija.

Ugotovitve ponazarjamo na dveh primerih.

Primer: Nasprotovanje lastnika ali upravljavca poti

ZON je določil, da je vožnja v naravnem okolju dovoljena, če temu ne nasprotuje lastnik ali upravljavec poti. Ni pa določil, kako bo lastnik ali upravljavec to voljo izrazil. In kako bomo kolesarji za to (ne)voljo vedeli. Uf ...

Primer: Ali se lahko legalno peljem po poljski poti?

ZON je ukinil Uredbo o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju, ohranil določbe Zakona o gozdovih in Zakona o planinskih poteh, nikjer pa nič ne omenja Zakon o kmetijskih zemljiščih. Tako ZON pravi, da se lahko peljemo po poljski poti v naravnem okolju, če temu ne nasprotuje lastnik ali upravljavec poti, Zakon o kmetijskih zemljiščih pa pravi, da se poljske poti na kmetijskih zemljiščih lahko uporabljajo samo v kmetijske namene (op.p.: odpade tudi varianta peš, torej velja tudi za planinske poti, ki potekajo po poljski poteh in s tem sta si v nasprotju z Zakonom o planinskih poteh?!). Še dodatno. Ministrstvo za kmetijsko in okolje je aprila 2014 izdalo Splošne smernice s področja varovanja kmetijskih zemljišč, ki določajo, da na kmetijskih zemljiščih brez namenske rabe zemljišča sploh ni možno vzpostaviti "kolesarske poti, pešpoti, gozdne poti in podobnega".

Kako naprej?

V naslednjih dnevih bomo uradna pojasnila zahtevali od pristojnih državnih institucij (ne obetamo si ravno veliko). Že sedaj pa lahko rečemo, da tudi za gorsko kolesarjenje ugotavljamo podobno, kot ugotavljata avtorja v dokumentu "Kolesarske povezave - obstoječe stanje in predloga smernic", kjer sta na primeru Koroške pokazala na neučinkovitost načrtovanja na državni ravni. In sicer predlagata, naj "se pristojnost za vzpostavitev kolesarskih povezav, predvsem glavnih, regionalnih in lokalnih, ter strokovno svetovanje pri zasnovi in vsebini, prenese na raven regij."

Peter Zajc, odprimopoti.si

Poslanci Državnega zbora so danes soglasno glasovali za Predlog zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o ohranjanju narave

Poslanci Državnega zbora so danes soglasno, s 68 glasovi za in 0 proti, glasovali za Predlog zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o ohranjanju narave.

Kaj pričakujemo, da bo Predlog zakona pomenil za kolesarje in organizatorje prireditev, smo pisali v objavi na blogu pred dvema dnevoma.

Kljub simboličnemu pomenu ukinitve Uredbe o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju, smo še precej korakov oddaljeni od učinkovitega urejanja in bomo pri vožnji po poteh v naravnem okolju vsaj še nekaj časa v znatni meri v prekršku.

Peter Zajc, odprimopoti.si

Državni zbor bo o predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ohranjanju narave glasoval v četrtek, 12. 6. 2014

69. izredna seja Državnega zbora je bila v sredo, 11. 6. 2014, prekinjena in se bo nadaljevala jutri, v četrtek, 12. 6. 2014.

Izvedena je bila obravnava Poročila Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje. Besedo so imeli predlagatelj zakona (državna sekretarka na Ministrstvu za okolje in prostor Andreja Jerina), poročevalec Odbora za kmetijvstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje (Jakob Presečnik) ter predstavniki posameznih poslanskih skupin. 

Kot je bilo razbrati iz razprave, bodo poslanske skupine podprle Predlog zakona kot ga je predlagal Odbor. Glasovanje o tem bo potekalo jutri, 12. 6. 2014.

Kaj pričakujemo, da bo Predlog zakona pomenil za kolesarje in organizatorje prireditev, smo pisali v včerajšnji objavi na blogu.

Peter Zajc, odprimopoti.si

Že to sredo, 11. 6. 2014, lahko Državni zbor sprejme predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ohranjanju narave

Državni zbor bo na 69. izredni seji, ki se bo pričela v sredo, 11. 6. 2014, ob 10. uri, na dnevnem imel tudi drugo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ohranjanju narave (ZON-C). Državni zbor bo obravnaval Poročilo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje, pripravljeno na 39. seji Odbora z dne 5. 6. 2014, ki vsebuje tudi Dopolnjeni predlog Zakona.

Po zakonodajnem postopku Ustave Republike Slovenije in Poslovnika državnega zbora lahko Državni zbor že na 69. izredni seji hkrati izvede tretjo obravnavo in končno glasovanje o Predlogu zakona. Sprejeti zakon nato razglasi predsednik republike, najkasneje v osmih dneh. Veljati pa začne 15 dni po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

In kaj bi prinesel Predlog zakona v trenutno predlagani obliki?

Za kolesarja posameznika:

1. Uredba o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju iz leta 1995 preneha veljati.

2. V naravnem okolju je vožnja dovoljena po utrjenih poteh, če temu ne nasprotuje lastnik ali upravljavec poti.

3. Kot naravno okolje določa vse, kar ni naselje, javna ali nekategorizirana cesta, gozdna cesta, površina za rekreacijo in šport (določena s prostorskimi akti), omrežje druge gospodarske javne infrastrukture ali območje rudarske operacije.

4. Vendar nadalje določa, da za vožnjo po gozdnem prostoru ali planinskih poteh ostajajo v veljavi določbe Zakona o gozdovih in Zakona o planinskih poteh. V praksi to pomeni – če ni izrecno dovoljeno, je prepovedano.

Za organizatorje prireditev:

1. Vožnja s kolesi v naravnem okolju je dovoljena na podlagi dovoljenja za javno prireditev (v skladu z Zakonom o javnih zbiranjih) ter predhodnega soglasja Zavoda RS za varstvo narave.

2. Vlogo za predhodno soglasje je potrebno oddati najmanj 30 dni pred dnevom javne prireditve.

3. Če trasa poteka po godnem prostoru ali kmetijskem zemljišču, morata Zavod za gozdove Slovenije ali kmetijsko-svetovalna služba v roku 14 dni podati predhodno soglasje Zavodu RS za varstvo narave.

4. Zavod RS za varstvo narave lahko določi pogoje, pod katerimi se prireditev lahko izvede (čas, predvidena trasa, trajanje, sanacijski ukrepi …).

Če tolmačimo pravilno, naj bi za nadzor kršitev določb za kolesarjenje v naravnem okolju po tem Predlogu zakona imeli pooblastila zgolj inšpektorji pristojni na ohranjanje narave, medtem ko za kršitve v zvezi z motornimi vozili še gozdarski, lovski, ribiški, kmetijski inšpektorji ter policija.

Po tem Predlogu zakona je predvidena kazen, če:

- se organizira vožnja s kolesi v naravnem okolju brez dovoljenja za javno prireditev s predhodnim soglasjem Zavoda RS za varstvo narave;

- se po končani javni prireditvi ne približna stanja prireditvenega prostora stanju, ki je bil pred prireditvijo.

Kazen za pravno osebo znaša:

- 1.500 € za pravno osebo;

- 1.250 € za samostojnega podjetnika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost;

- 500 € odgovorna oseba zgoraj omenjenih.

Kazen se predlaga tudi za posameznika in sicer 100 € če:

- se vozi s kolesom v naravnem okolju izven utrjenih poti;

- se vozi s kolesom v naravnem okolju po utrjenih poteh in temu nasprotuje lastnik ali upravljavec poti;

- organizira vožnjo s kolesi v naravnem okolju brez dovoljenja za javno prireditev s predhodnim soglasjem Zavoda RS za varstvo narave;

- po končani javni prireditvi ne približa stanja prireditvenega prostora stanju, ki je bil pred prireditvijo.

Tresla se je gora, rodila se je …?

Če tolmačimo pravilno, naj bi se po predlogu po 19 letih ukinila Uredba o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju. V gozdnem prostoru in planinskih poteh se bomo še naprej lahko legalno vozili le, če je to izrecno dovoljeno in izvedeni postopki za legalizacijo vožnje po Zakonu o gozdovih in Zakonu o planinskih poteh. Na drugih zemljiščih, npr. nad gozdno mejo ali pa na kmetijskih (recimo travnik), pa bo to sedaj legalno, vendar izrecno po utrjenih poteh, če temu ne bodo nasprotovali lastniki ali upravljavci poti. Kako naj bi lastniki to voljo lastniki izrazili ali kako naj bi kolesarji/kolesarke za to volje vedeli, ni določeno. 

Predvidevamo, da se tako za posameznike/posameznice v praksi ne bo spremenilo kaj dosti. Na pretežnem delu države (gozd pokriva skoraj 60 % Slovenije) bo kolesarjenje po poteh v naravnem okolju še vedno prepovedano, razen če bo se bodo poti legalizirale v skladu z Zakonom o gozdovih, ki določa da "je vožnja s kolesom brez motorja dovoljena na označenih gozdnih vlakah in drugih označenih poteh na območjih, določenih v prostorskem delu območnega načrta …poti in pogoje njihove rabe sporazumno določijo in v skladu s predpisi o gozdnih prometnicah označijo lastniki, Zavod in lokalna skupnost." Podobno velja tudi za planinske poti, kjer mora biti vožnja po njih legalizirana v skladu z Zakonom o planinskih poteh.

Precejšnjo neznanko pa predstavljajo postopki, ki naj bi jih morali izvesti organizatorji kolesarskih prireditev v naravnem okolju. Poleg dovoljenja za javno prireditev (v skladu z Zakonom o javnih zbiranjih) naj bi bilo potrebno pridobiti prehodnega soglasja Zavoda RS za varstvo narave. Ta naj bi pridobil prehodno soglasje Zavoda za gozdove Slovenije ali kmetijsko-svetovalne služba, če trasa poteka po gozdnem prostoru ali kmetijskem zemljišču. Predlog zakona namreč v 28. a členu določa usmeritve za aktivnosti v naravi. Med drugim navaja:

- človekove aktivnosti v naravi se izvajajo tako, da ne obremenjujejo habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst do stopnje ogroženosti vrste in ne ogrožajo stabilnosti naravnih procesov;

- aktivnosti se praviloma izvajajo v času, ki je za ohranitev živalskih in rastlinskih vrst ugoden, na način, da so vplivi na naravne procese nebistveni, in na območjih, kjer je človekov vpliv prisoten že dalj časa in v večji meri.

Navedbe dopuščajo presojevalcem precej fleksibilnosti, kaj naj bi bilo dopustno in kaj ne. Še posebej ob neredkem pomanjkanju informacij o dejanski razširjenosti in številčnosti posameznih živalskih in rastlinskih vrh ter njihovih habitatov. Ravno tako iz predloga ni jasno razvidna vloga lastnikov zemljišč ter kdo naj bi nosil stroške pridobivanja soglasja. Ob takšnih nejasnostih utemeljeno pričakujemo, da se bodo s temi težavami soočili organizatorji prireditev, hkrati pa bodo zaradi javnega delovanja podvrženi relativno lahki kontroli, nadzoru ter sankcioniranju.

Kljub simboličnemu pomenu namere ukinitve Uredbe o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju, smo še precej korakov oddaljeni od učinkovitega urejanja.

Peter Zajc, odprimopoti.si

Kaj se dogaja s predlogom Zakona o ohranjanju narave, ki je pritegnil toliko medijske pozornosti?

Vlada RS je na 53. redni seji potrdila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ohranjanju narave in ga posredovala v Državni zbor RS, ki predlog Zakona sprejema po rednem postopku in ne po skrajšanem, kot je sprva predvidel kolegij predsednika Državnega zbora. Na pobudo skupine poslank in poslancev pa je potem Državni zbor RS izglasoval, da je potrebno predlog Zakona sprejemati po rednem postopku.

Cirkus in medijski trušč je prispeval k temu, da je v predlogu Zakona gorsko kolesarjenje ostalo (ne)urejeno, kot je bilo do sedaj, z Uredbo o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 16/1995, 28/1995, 35/2001)  iz leta 1995. Predlog Zakona je v 47. členu v prehodnih določil pravno podlago za nadaljnjo veljavnost Uredbe iz leta 1995 - določil je, da Uredba preneha veljati zgolj za motorna vozila, ne pa tudi kolesa.

Predlog Zakona v Državnem zboru RS je trenutno prestal prvo obravnavo od treh. Kljub politični burleski Državni zbor, vsaj kar se tiče tega Predloga Zakona, do razpustitve deluje. Pred drugo obravnavo sta bila s strani skupine poslancev in poslank vloženena dva amandmaja in sicer v zvezi s predlaganim 28. b členom z namenom bolj jasne definicije, da gre za vozila na motorni pogon in nikakor ne za kolesa. Ter k predlaganemu 47. členu in sicer v tako obliko, da Uredba iz leta 1995 preneha veljati tudi za kolesa.

Poslanci Državnega zbora RS se bodo ob naslednji obravnavi morali opredeliti do teh dveh amandmajev. Teoretično torej obstaja možnost, da se veljavnost Uredbe iz leta 1995 ukine tudi za kolesa.

Kolesarjenje v naravnem okolju pa seveda (ne)urejajo še ostali zakoni, ki prepovedujejo vožnjo s kolesi, npr. Zakon o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 13/98, 56/99, 67/02, 110/02, 115/06, 110/07, 106/10, 63/13, 17/14)  in Zakon o planinskih poteh (Uradni list RS, št. 61/2007).

Iz gradiva na spletni strani Državnega zbora RS je možno izbrskati tudi mnenje Državnega sveta k Predlogu Zakona. V spodnji fotografije je del stališča, ki se nanaša na kolesarjenje v naravnem okolju.

Z Ministrstvom za kmetijstvo in okolje je bilo na sestanku 3. 2. 2014 dogovorjeno, da bo oblikovana delovna skupina za oblikovanje zakonodaje, ki bo urejala in ne prepovedovala vožnjo s kolesi v naravnem okolju. Predstavniki enajstih slovenskih organizacij s področja kolesarstva in turizma so v podpisanem pismu o nameri tudi predlagali 4 predstavnike v delovno skupino. Do danes, kljub večim pozivom s strani podpisnikov pisma o nameri, še ni prišlo do oblikovanja delovne skupine s strani Ministrstva za kmetijstvo in okolje.

Sistemski vir financiranja gradnje in vzdrževanja gorsko kolesarske infrastrukture - primer iz Združenih držav Amerike

IMBA (International Mountain Bicycling Association) na svojih spletnih straneh poroča, da je kongres za nadaljnji dve leti potrdil izvajanje zveznega programa Recreation Trail Programme (RTP), programa U.S. Department of Transportation's Federal Highway Administration (FHWA). 

Letna sredstva programa (85 milijonov $ 2012) so med posamezne države deljena po dogovorjenem ključu delitve. Ta temelji na modelu ocene porabe pogonskih goriv, ki se uporabljajo za off-road rekreacijsko uporabo v vozilih kot so motorne sani, terenska vozila (tako all-terrain vehicles kot sports utility vehicles), off-road motorje in off-road lahke tovornjake.

Sredstva so namenjena razvoju in vzdrževanju rekreacijskih poti (motorna in nemotorna vozila ter druga nemotorna raba) in s tem povezane infrastrukture, in sicer za: pohodništvo, kolesarjenje, rolanje, jahanje, tek na smučeh, vožnjo z motornimi sanmi, off-road motorje, terenska ali druga off-road vozila. Sistem razdelitve po posameznih državah je tipičen projektni z objavo javnih pozivov. Države morajo svojo  kvoto sredstev razdeliti po namenu: 30 % sredstev za poti motornih vozil, 30 % za poti nemotornih vozil in drugo nemotorno uporabo ter 40 % za mešano uporabo. Delež sofinanciranje posameznega projekta se lahko med posameznimi državami razlikuje, običajno pa je okoli 80 %.

Colation for Recreation Trails vodi bazo podatkov o vseh odobrenih projekt RTP od leta 1999 (RTP se je začel izvajati v letu 1991). Ocenjujejo, da se letno s pomočjo RTP sofinancira okoli 1.000 projektov. Iz njihove spletne baze je težko izločiti le takšne, ki se nanašajo izključno na gorsko kolesarjenje. Takšnih, ki pa so nanašali tudi na gorsko kolesarjenje, je bilo do leta 2010 1.643 v vrednosti dobrih 62,5 milijona €. IMBA na svojih spletnih straneh ocenjuje, da so številni popularni in dobro obiskani singeltraili v ZDA bili zgrajeni in so vzdrževani s pomočjo sredstev RTP.

Peter Zajc, odprimopoti.si

Se obeta prepoved vožnje s kolesi po vzoru iz Slovenije tudi v Bosni in Hercegovini?

Po poročanju spletnega portala radiosarajevo.ba je trenutno v javni obravnavi Zakon o varstvu narave, ki v 14. členu določa, da je "zaradi preprečevanja povzročanja škode v naravi prepovedano na območjih izven naselij in vseh vrst cest, poljskih poti, urejenih stez in poligonov za vožnjo (testne vožnje, kros vožnje, off road vožnje, športne, tekmovalne in promocijske vožnje ter njim podobne oblike) voziti, ustavljati ali organiziati vožnje z vozili na motorni pogon in kolesi, razen v primerih opravljanja službene dolžnosti, kmetijskih in gozdnih ter drugih dopustnih del oz. kada je to v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi".

Očitno Slovenci uspešno izvažamo "neznanje".

Peter Zajc, odprimopoti.si

Škotska ima eno najbolj liberalnih zakonodaj glede prostega dostopa do odprtega prostora

Škotska ima eno najbolj liberalnih zakonodaj glede prostega dostopa do odprtega prostora. S t.i. "The Land Refom (Scotland) Act 2003, so bile omogočene pravice prostega dostopa na večini zemljišč (tudi vodnih) za rekreacijo, izobraževanja ali premikanje s kraja v kraj, s predpostavko, da se v okolju posameznik obnaša odgovorno. S tem namenom je bil oblikovan kodeks "Scottish Outdoor Access code", ki pojasnjuje pravice in odgovornosti tako uporabnikov prostora kot lastnikov in upravljavcev zemljišč. Temelji na treh ključnih načelih:

1. prevzemi odgovornost za svoja dejanja;
2. spoštuj interese drugih ljudi;
3. skrbi za okolje.

vir: http://www.outdooraccess-scotland.com

Kodeks se nanaša na številne aktivnosti, med drugim na:

• aktivnosti za razvedrilo kot so sprehajanje, pikniki ali ogledi;
• aktivno kolesarjenje, pohodništvo, veslanje ali jezdenje konja;
• sprehajanje psa (ki je pod nadzorom);
• rekreativne ali izobraževalne izlete;
• kampiranje.

Kodeks se ne nanaša na:

• stavbe in njihovo neposredno okolico;
• hiše in njihove vrtove;
• večino obdelovalnih površin;
• motorizirana vozila (razen za uporabo invalidov);
• lov, streljanje in ribolov.

Peter Zajc, odprimopoti.si

Predlog conacije parka Pohorje: za strogo razlikovanje med kolesi in motornimi vozili

Zavod Republike Slovenije za varstvo narave je pred kratkim zaključil z aktivnostmi v okviru mednarodnega projekta NATREG, katerega osnovni namen je pokazati in promovirati potenciale varovanih območij, izboljšati njihovo prepoznavnost in rabo kot priložnost za trajnostni razvoj, kot tudi povečati prepoznavnost ohranjene narave in okolja kot vrednote.

Za pilotno območje Pohorja, je bil izdelan Predlog načrta upravljanja in v okviru tega conacija predloga bodočega parka Pohorje, ki območje Pohorja deli na I., II. in III. varstveno območje. Pri tem določa izhodišča, kaj bi lahko bilo dovoljeno in kaj ne v posameznih varstvenih območjih. Izjemnega pomena je, da za I. in II. varstveno območje predvideva prepoved vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju (z možnimi izjemami). Avtorji so pri zavestno uporabili besedno zvezo motorna vozila in ne vozila, saj se zavedajo, da je nujno potrebno razlikovati med motornimi vozili in kolesi, da so slednja po vplivu na okolje in naravo primerljiva z drugimi podobnimi oblikami rekreacije (npr. pohodništvom), hkrati pa ena izmed priložnosti trajnostnega rekreacijskega in turističnega produkta.

V okviru projekta NATREG se je oblikovala neformalna skupina za Pohorje, ki je oblikovala vizijo Pohorje 2030 in je bila v začetku februarja 2012 predstavljena na posvetu v Mariboru. Udeležil se je tudi mag. Marjan Hribar, direktor Direktorata za turizem in internacionalizacijo, ki podpira zastavljene cilje in aktivnosti predvidene na območju Pohorja. Med drugim pa je v svojem prispevku izpostavil nujnost po drugačni pravni ureditvi kolesarjenje kot jo je predvidel osnutek Zakona o vožnji z vozili v naravnem okolju objavljen v letu 2011 in po ločevanju med motornimi vozili in kolesi.

Peter Zajc, odprimopoti.si

Razvojno-raziskovalni sektor Državnega zbora Slovenije: V glavnem je kolesarstvo v Alpah regulirano le v sklopu predpisov, ki veljajo za posamezno posebej zavarovano območje

Razvojno-raziskovalni sektor Državnega zbora Slovenije je pripravil primerjalni pregled Ureditev vožnje v naravnem okolju Alp. Primerjalni pregled zajema prikaz normativne ureditve vožnje v naravnem okolju Alp v državah Avstrije, Francije, Italije, Nemčije in Švice. Podatke so črpali predvsem s spletnih strani ministrstev in agencij za okolje ter spletne strani Alpske konvencije. V Franciji in Sloveniji je za področje varstva narave pristojna država, v Italiji dežele in pokrajine, v Nemčiji in Avstriji pa posamezne zvezne dežele.

V nobeni državi pogodbenici Alpske konvencije ne obstaja poseben zakon, ki bi pokrival samo področje vožnje v naravnem okolju. Avtorici primerjalnega pregleda v zaključku ugotavljata, da sta "glede celovitega urejanja kolesarjenja v Alpah našli zelo malo podatkov in da je kolesarstvo v Alpah regulirano le v sklopu predpisov, ki veljajo za posamezno posebej zavarovano območje (naravni parki)".

Po pregledu primerjalnega gradiva lahko ugotovimo, da na širšem območju Alp, razen izjem, ne poznajo splošne prepovedi kolesarjenja v naravnem okolju, kar je bilo predlagano v osnutku Zakona o vožnji z vozili v naravnem okolju v letu 2011.

Je pa takšno stanje precej bližje stališču Slovenske kolesarske pobude, ki si prizadeva omogočiti dovoljeno kolesarjenje po vseh poteh, kolovozih, vlakah in gozdnih cestah, razen na določenih območjih, kjer bi zaradi kolesarjenja prišlo do nezaželenih okoljskih vplivov (npr. erozija tal) ali konfliktov z drugimi uporabniki naravnega okolja (npr. težave pri srečevanju s pešci na zelo obiskanih poteh), hkrati pa si prizadeva tudi za uveljavljanje in širjenje spoštovanja kodeksa gorskega kolesarjenja.

>> celoten dokument Ureditev vožnje v naravnem okolju Alp

Peter Zajc, odprimopoti.si