Odprimopoti.si je tudi tik ob koncu leta 2015 nadaljeval z zagovorništvom urejanja gorskega kolesarjenja

Konec novembra, 30. 11. 2015, smo se udeležili 2. srečanja medresorske delovne komisije za ureditev gorskega kolesarjenja. Na njej smo med drugim zbranim predstavnikom ministrstev, Zavoda za gozdove, Zavoda RS za varstvo narave ter predstavnikom lastnikov zemljišč predstavili izbrane dobre prakse urejanja gorskega kolesarjenja po svetu. Zapisnik srečanja s prilogami smo objavili na naši spletni strani.

V sredini decembra 2016 smo se odzvali v javni razpravi o osnutku Načrta upravljanja Triglavskega narodnega parka za obdobje 2016–2025. Med drugim smo opozorili na nujnost čimprejšnje spremembe napake v Zakonu o Triglavskem narodnem parku (Ur. l. RS, št. 52/2010 in 46/2014 – ZON-C, v nadaljevanju ZTNP-1). Ob sprejemanju ZTNP-1 pred leti je namreč prišlo do napake, da za 3. varstveni režim veljajo strožji kriteriji možnosti gorskega kolesarjenja, kot pa za 1. in 2. varstveni režim, ki sta v splošnem strožja glede ostalih omejitev. Dokument s pripombami smo objavili na naši spletni strani.

Prejeli smo pojasnilo Ministrstva za okolje in prostor

Konec poletja 2015 smo napovedali, da se bomo glede nejasnosti v tolmačenju zakonodaje obrnili na Ministrstvo za okolje in prostor.

V začetku septembra 2015 smo pripravili dopis z vprašanji. Konec oktobra 2015 smo s strani Ministrstva za okolje in prostor prejeli dopis s pojasnili.

Zanimalo nas je predvsem dvoje.

Odprimopoti.si: Če v danem trenutku ne obstaja uradna evidenca planinskih poti, kako je možno nedvoumno vedeti, da je neko zemljišče del planinske poti?

Ministrstvo: potrjujejo, da v danem trenutku ne obstaja uradna evidenca planinskih poti ter da status planinskih poti ni urejen, kot to predvideva Zakon o planinskih poteh. Izpostavi pa, da je povsem jasno, da same planinske poti obstajajo. Za ugotovitev ali je neko zemljišče del planinske poti je po mnenju ministrstva v danem trenutku relevanten znak za planinske poti - Knafeljčeva markacija. Dodajajo, da so k reševanju problema že pristopili in sicer v okviru prenove prostorske zakonodaje.

Odprimopoti.si: V kakšnem razmerju sta Zakon o ohranjanju narave in Zakon o Triglavskem narodnem parku ter določbe katerega zakona je potrebno upoštevati pri pridobivanju dovoljenja za javno prireditev na območju Triglavskega narodnega parka? Prireditve, kot je recimo gorskokolesarski maraton.

Ministrstvo: pojasnjujejo, da za ureditev vožnje s kolesi v naravnem okolju na območju Triglavskega narodnega parka veljajo določbe Zakona o Triglavskem narodnem parku. Vendar dodajajo, da menijo, da je potrebno za soglasje za javne prireditve potrebno upoštevati tudi določbe Zakona o ohranjanju narave. In tako naj bi soglasji k javni prireditvi dajali dve instituciji - Zavod RS za varstvo narave ter Javni zavod Triglavski narodni park.

Dopis z vprašanji odprimopoti.si
Odgovori Ministrstva za okolje in prostor

Peter Zajc,
predstavnik odprimopoti.si

Prvo srečanje medresorske delovne skupine za ureditev gorskega kolesarjenja

V četrtek, 24. septembra 2015, je na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo potekalo 1. srečanje medresorske delovne skupine za ureditev gorskega kolesarjenja. Koordinacijo medresorske delovne skupine je prevzela Eva Štravs Podlogar, v.d. generalne direktorice za turizem in internacionalizacijo.

Konzorcij odprimopoti.si je bil pobudnik oblikovanja tovrstne skupine, saj vseskozi poudarjamo, da je zakonodajni vidik gorskega kolesarjenja kot športa na prostem v pristojnosti več resorjev ter, da za ureditev potrebujemo sodelovanje vseh relevantnih. Veseli nas, da se je po dobrem letu dni končno uspelo za isto mizo vsesti vsem ključnim vpletenim. Udeležba več kot dvajset posameznikov in posameznic na 1. srečanju daje vtis, da je tema aktulna.

Prvo srečanje ni dopuščalo česa več kot pa uvodnih misli in poudarkov prisotnih. Upamo pa, da bo nadaljevanje dela skupine omogočilo čimprejšnje in konkretne spremembe. V konzorciju odprimopoti.si izhajamo iz stališča, da smo predstavniki gorskih kolesarjev in lastnikov zemljišč na treh neformalnih srečanjih v letih 2014 in 2015 že uskladili ključne potrebne spremembe zakonodaje, s čimer se strinjajo tudi v Kmetijsko gozdarski zbornici, Zvezi lastnikov gozdov, Komisiji za turno kolesarstvo Planinske zveze Slovenije ter Slovenski kolesarski mreži.

>> Zapisnik 1. srečanja medresorske delovne skupine za ureditev gorskega kolesarjenja <<

Peter Zajc,
predstavnik odprimopoti.si

Prejeli smo odgovor Zavoda RS za varstvo narave

Foto: Aleš Fevžer

Pred nekaj dnevi smo prejeli pojasnilo Zavoda RS za varstvo narave, OE Nova Gorica, na naš dopis, v katerem smo jih prosili za dodatna pojasnila o zavrnitvi izdaje predhodnega soglasja za maraton v okviru Soča Outdoor Festivala 2015. V pojasnilih ne odstopajo od svojega prvotnega stališča.

O tej tematiki smo pisali v objavi na našem blogu. Nadaljnje medijske objave v Delu (članek, kolumna) Primorskih novicah in na spletnem portalu mtb.si so dale tematiki dodatno pozornost. Izjavo za javnost je pripravila tudi Planinska zveza Slovenije.

V svojih objavah se želimo distancirati od čustvenih, subjektivnih opazk in ocen ter želimo podajati in opozarjati na gola dejstva. V tem duhu bomo tudi nadaljevali. S tem ne želimo zmanjševati vrednosti prostovoljnega dela številnih, v preteklosti in danes. Še več, menimo, da je širša družbena vrednost tega dela podcenjena. Vendar želimo z opozarjanjem na neurejeno stanje odpreti prostor za javni diskurz o pomenu javnega interesa za razvoj športov na prostem v Sloveniji.

V tem trenutku status planinskih poti v Sloveniji, kot ga predvideva Zakon o planinskih poteh (Uradni list RS, št. 61/07; v nadaljevanju: ZplanP) ni urejen. To je s svojim mnenjem potrdilo tudi Ministrstvo za okolje in prostor, ki ne vodi in vzdržuje evidence planinskih poti "ker še ni prejelo nobene vloge, ki bi izkazovala, da so izpolnjeni predhodni pogoji za ta status." Pojavlja se dvom, katera pa torej v tem trenutku je uradna evidenca iz katere je možno nedvoumno ugotoviti ali je neko zemljišče del planinske poti in kdo jo upravlja? In kakšen je status zemljišč v danem trenutku, ko preko njih potekajo planinske poti, ki nimajo statusa planinskih poti, kot to predvideva ZplanP? ZplanP namreč predvideva, da se z evidenco planinskih poti ne le vzpostavi prostorski prikaz planinskih poti. Temveč se tem zemljiščem, preko katerih potekajo planinske poti s statusom, dodeli tudi dejanska raba neplodno zemljišče. S prošnjo po dodatnem pojasnilu se bomo obrnili na Ministrstvo za okolje in prostor ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

Ravno tako se pojavlja dvom glede načinov urejanja voženj z gorskim kolesom na območju Triglavskega parka. Ministrstvo za okolje in prostor je na državljansko pobudo leta 2014 v primeru tolmačenja Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo in 58/12) podalo mnenje, da je "novela Zakona o ohranjanju narave (ZON) glede na Zakon o kmetijskih zemljiščih kasnejši in splošnejši predpis, katerega namen je bil, da v delih, ki se nanaša na ureditev vožnje v naravnem okolje le to uredi v celoti. Poleg tega pa je to razvidno tudi iz zakonskega besedila ohranjena specialnejša ureditev iz Zakona o planinskih poteh in Zakona o gozdovih, ki oba urejata vožnjo v naravnem okolju. V vseh drugih primerih pa velja splošna ureditev iz novele ZON, da je vožnja po utrjenih poteh dovoljena, če temu ne nasprotuje lastnik ali upravljavec poti." Dodatno je Zakon o ohranjanju narave v prehodnih določbah (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B in 46/14) v 167. členu določil, da "z dnem uveljavitve tega zakona postanejo javni zavodi Triglavski narodni park, Spominski park Trebče in Park Škocjanske jame upravljavci zavarovanih območij in nadaljujejo z upravljanjem zavarovanih območij v skladu z določbami tega zakona in določbami aktov o zavarovanju, če niso v nasprotju s tem zakonom." Glede urejanja voženj z gorskimi kolesi je Zakon o Triglavskem narodnem parku (Uradni list RS, št. 52/10 in 46/14 – ZON-C) v nasprotju z določbami Zakona o ohranjanju narave. Zato se poraja vprašanje ali ne na območju Triglavskega narodnega parka glede voženj z gorskim kolesom in dovoljenj za javno prireditev gorskega kolesarjenja veljalo določbe Zakona o ohranjanju narave in ne Triglavskega narodnega parka? S prošnjo po dodatnem pojasnilu se bomo obrnili na Ministrstvo za okolje in prostor.

Peter Zajc,
predstavnik odprimopoti.si

Težave, na katere lahko naletijo prireditelji MTB dogodkov

Dejanska raba (vir: MKGP)

Pred časom je prišla do nas novica, da imajo nekateri prireditelji MTB dogodkov težave pri pridobivanju dovoljenj za javno prireditev po Zakonu o ohranjanju narave (ZON) – predvsem na kmetijskih zemljišč.

Naj spomnimo, kaj je sprememba ZON lansko leto prinesla za organizatorje prireditev:
1. Vožnja s kolesi v naravnem okolju je dovoljena na podlagi dovoljenja za javno prireditev (v skladu z Zakonom o javnih zbiranjih) ter predhodnega soglasja Zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN), ki ga pridobi organizator.
2. Vlogo za predhodno soglasje je potrebno na ZRSVN oddati najmanj 30 dni pred dnevom javne prireditve.
3. Če trasa poteka po gozdnem prostoru ali kmetijskem zemljišču, morata Zavod za gozdove Slovenije ali kmetijsko-svetovalna služba v roku 14 dni podati predhodno soglasje ZRSVN.
4. ZRSVN lahko določi pogoje, pod katerimi se prireditev lahko izvede (čas, predvidena trasa, trajanje, sanacijski ukrepi …).
5. Po 161a. členu ZON (najlažji prekrški) je predvidena globa 1.250 do 1.500 € za organizatorja (pravna oseba, samostojni podjetnik), ki:
- prireditev izvede brez dovoljenja,
- v nasprotju z njim ali
če po končani javni prireditvi ne približa stanja prireditvenega prostora stanju, v kakršnem je bil pred prireditvijo.
Dodatno je predvidena še globa 500 € za odgovorno osebo. Globa 100 € je predvidena tudi za posameznika, ki:
- prireditev izvede brez dovoljenja,
- v nasprotju z njim ali
- če po končani javni prireditvi ne približa stanja prireditvenega prostora stanju, v kakršnem je bil pred prireditvijo.

Če gre trasa po kmetijskem zemljišču, ZRSVN torej pridobi predhodno mnenje s strani kmetijsko-svetovalne službe. Po naših informacijah kmetijsko-svetovalna služba na kmetijsko gozdarskih zavodih preveri potek trase glede na dejansko rabo kmetijskega zemljišča. Zaposleni to storijo preko javnega pregledovalnika http://rkg.gov.si/GERK/WebViewer.

Tukaj pa lahko nastane problem. Po naših informacijah so zaposleni na kmetijsko gozdarskih zavodih prejeli navodila za delo z vlogo za pridobitev predhodnega mnenje za javno prireditev z vozili na motorni pogon ali kolesi, ki se izvaja na kmetijskih zemljiščih. Navodila sledijo določilom Zakona o ohranjanju narave (ZON), ki v 28. c členu ZON navaja, da mora biti mnenje negativno, če trasa poteka po dejanski rabi njive in vrtovi ali trajni nasadi.

Slika 1: Navodila kmetijskim svetovalcem

Kdo lahko ima problem? Kjer bo šla trasa prireditve po utrjeni poti skozi sadovnjak ali recimo vinograd ali oljčni nasad ali ... namreč poljske poti, kolovozi in druge utrjene poti niso izvzete iz kmetijskih zemljišč. In tako bo svetovalec kmetijsko-svetovalne služne izdal negativno mnenje.

Na problem smo v danem trenutku neformalno opozorili Kmetijsko gozdarsko zbornico in Ministrstvo za okolje in prostor. Po naših informacijah se zavedajo težav, ki lahko nastanejo pri pridobivanju dovoljenje za MTB prireditve, predvsem v posameznih delih Slovenije. Vendar so v tem trenutku določila ZON takšna, kakršna so. Za spremembno pa bo potrebno spremeniti določila ZON – kar pa ne bo enostavno. Vsaj za leto 2015 v normativnem programu Vlade RS ni razbrati namenov, da bi se ZON spreminjal. Kljub obetavnim napovedim ministrstva na javnih predstavitvah ZON v letu 2014, da bo to storjeno. Že zaradi podviga poslancev Državnega zbora RS, ki so uzakonili, da je globa za nedovoljeno vožnjo po ZON s kolesom 100 €, za tovrstno z motornim vozilom pa od 40 do 100 €. Po neuradnih informacijah naj bi bila težava kadrovska "podhranjenost" Ministrstva za okolje in prostor.

Pri odprimopoti.si si bomo v nadalje prizadevali, da se skupaj s pristojnimi službami najde ugodnejša rešitev obstoječega stanja.

Med tem pa bomo veseli vseh izkušenj s terena! Če imate kakršnokoli vprašanje ali idejo, se obrnite na odprimo.poti@gmail.com.

Peter Zajc,
predstavnik odprimopoti.si

Na poljskih poteh smo legalni, če temu ne nasprotuje lastnik ali upravljavec pot. Je lahko to precesends za naprej?

Kot smo že dopoldan objavili na spletnem omrežju Facebook, smo danes po elektronski pošti prejeli odgovor Ministrstva za okolje in prostor na naše vprašanje o nasprotujočih si določbah obstoječih zakonov glede legalnosti vožnje po poljskih poteh.





V njem podajajo mnenje, določbe katerega zakona veljajo pri vožnji po poljskih poteh. Ali:
- Zakona o kmetijskih zemljiščih, ki pravi, da se poljske poti, kot pomožne kmetijske objekte, uporablja le v kmetijske namene;
- ali Zakona o ohranjanju narave (ZON), ki pravi, da je vožnja dovoljena po utrjenih poteh v naravnem okolju. če temu ne nasprotuje lastnik ali upravljavec in taka utrjena pot ni v gozdu ali planinska pot - kar bi recimo bila poljska pot.

Morda se je splačalo čakati z odgovorom 2 meseca, saj je Ministrstvo pripravilo temeljit in argumentiran odgovor in, verjamemo, za prihodnost gorskega kolesarjenja pomembno mnenje.

V zaključku tega ugotavlja, da je ZON kasnejši in splošnejši predpis, katerega namen je bil, da v delu, ki se nanaša na ureditev vožnje v naravnem okolju le to uredi v celoti. Dodaja, da ZON ohranja določne Zakona o gozdovih (ko gre za gozd) in Zakona o planinskih poteh (ko gre za planinske poti), v vseh drugih primerih pa velja splošna ureditev ZON, da je vožnja dovoljena po utrjenih poteh, če temu ne nasprotuje lastnik ali upravljavec poti.

Ne le poljske poti. V skladu s povedanim to velja potem tudi za ostale utrjene poti, ki niso v gozdu ali niso planinske poti. Recimo mulatjere.

Ministrstvo se zaveda, da način, kako lastnik ali upravljavec izraža nestrinjanje, kot tudi to, kako bomo kolesarji za to nestrinjanje vedeli, ostaja nedorečen in ga bo potrebno v prihodnosti najverjetneje dogovoriti. Neglede na to pa verjamemo, da bo razvoj šel v smeri, da bo teh nasprotovanj manj, kot pa odobravanj. Navsezadnje na to nakazuje tudi vse bolj konstruktivno sodelovanje s samim Ministrstvom za okolje in prostor ter Kmetijsko-gozdarsko zbornico, v katerega je aktivno vključen konzorcij odprimopoti.si.

Še več. Nakazuje se, da bi morda bilo možno podobno, kot je urejen ZON (dovoljeno po utrjenih poteh, če ni nasprotovanja lastnika ali upravljavca), urediti tudi Zakon o gozdovih. Če se pri tem primerno uredi tudi vprašanje odgovornosti lastnika zemljišča. Vsekakor si bomo v konzorciju odprimopoti.si prizadevali, da se Zakon o gozdovih čimprej spremeni v tej smeri - vožnja s kolesi dovoljena po utrjenih poteh, če temu ne nasprotuje lastnik ali upravljavec.

K temu, da bo nasprotovanj precej manj, kot pa odobravanj, pa lahko/moramo precej prispevati tudi sami.

Zatorej vedno: 1. kolesarimo samo po poteh; 2. ne puščamo sledi; 3. nikdar ne plašimo živali; 4. obvladujemo kolo:, 5. odstopamo prednost; 6. načrtujemo pot.

Peter Zajc,
predstavnik odprimopoti.si

Bo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo spregledalo?

Kot smo poročali na blogu, smo se 21. 10. 2014, skupaj s predstavniki drugih kolesarskih organizacij in Kmetijsko gozdarske zbornice, sestali z Ministrstvom za okolje in prostor, Direktoratom za okolje. Danes smo prejeli še uradni zapisnik srečanja, ki smo ga objavili na spletni strani www.odprimopoti.si.

Dodatno pa nam je bil v vednost poslan še predlog Ministrstva za okolje in prostor, Direktorata za okolje, za ustanovitev medresorske delovne skupine za ureditev gorskokolesarske dejavnosti. Kar je sicer bil eden izmed sklepov zgoraj omenjenega srečanja.

Ministrstvo za okolje in prostor podajo žogo Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), kot resornemu pristojnemu ministrstvu za razvoj turizma, da prevzame skupaj z regionalnim razvojnimi agencijami pobudo za vodenje takšne skupine, ki naj bo sestavljena vsaj še iz predstavnikov ministrstev pristojnih za zdravstvo, šport, varstvo narave, prostor, kmetijstvo in gozdarstvo ter pravosodje v sodelovanju z nevladnimi organizacijami, kar je tudi sicer bil predlog konzorcija odprimopoti.si

Do sedaj na MGRT, kot tudi na agenciji SPIRIT, niso imeli kaj dosti posluha za gorsko kolesarstvo. Morda pa bo tokrat le drugače. A dokler na MGRT ne bodo imeli novega šefa/šefinja, odziva verjetno ni pričakovati.

Peter Zajc,
predstavnik odprimopoti.si