Prikaz objav z oznako naravno okolje. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako naravno okolje. Pokaži vse objave

sreda, 18. november 2015

Prejeli smo pojasnilo Ministrstva za okolje in prostor

Konec poletja 2015 smo napovedali, da se bomo glede nejasnosti v tolmačenju zakonodaje obrnili na Ministrstvo za okolje in prostor.

V začetku septembra 2015 smo pripravili dopis z vprašanji. Konec oktobra 2015 smo s strani Ministrstva za okolje in prostor prejeli dopis s pojasnili.

    Zanimalo nas je predvsem dvoje.

    Odprimopoti.si: Če v danem trenutku ne obstaja uradna evidenca planinskih poti, kako je možno nedvoumno vedeti, da je neko zemljišče del planinske poti?

    Ministrstvo: potrjujejo, da v danem trenutku ne obstaja uradna evidenca planinskih poti ter da status planinskih poti ni urejen, kot to predvideva Zakon o planinskih poteh. Izpostavi pa, da je povsem jasno, da same planinske poti obstajajo. Za ugotovitev ali je neko zemljišče del planinske poti je po mnenju ministrstva v danem trenutku relevanten znak za planinske poti - Knafeljčeva markacija. Dodajajo, da so k reševanju problema že pristopili in sicer v okviru prenove prostorske zakonodaje.

    Odprimopoti.si: V kakšnem razmerju sta Zakon o ohranjanju narave in Zakon o Triglavskem narodnem parku ter določbe katerega zakona je potrebno upoštevati pri pridobivanju dovoljenja za javno prireditev na območju Triglavskega narodnega parka? Prireditve, kot je recimo gorskokolesarski maraton.

    Ministrstvo: pojasnjujejo, da za ureditev vožnje s kolesi v naravnem okolju na območju Triglavskega narodnega parka veljajo določbe Zakona o Triglavskem narodnem parku. Vendar dodajajo, da menijo, da je potrebno za soglasje za javne prireditve potrebno upoštevati tudi določbe Zakona o ohranjanju narave. In tako naj bi soglasji k javni prireditvi dajali dve instituciji - Zavod RS za varstvo narave ter Javni zavod Triglavski narodni park.

    Dopis z vprašanji odprimopoti.si
    Odgovori Ministrstva za okolje in prostor

    Peter Zajc,
    predstavnik odprimopoti.si

    sobota, 17. oktober 2015

    Prvo srečanje medresorske delovne skupine za ureditev gorskega kolesarjenja

    V četrtek, 24. septembra 2015, je na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo potekalo 1. srečanje medresorske delovne skupine za ureditev gorskega kolesarjenja. Koordinacijo medresorske delovne skupine je prevzela Eva Štravs Podlogar, v.d. generalne direktorice za turizem in internacionalizacijo.

    Konzorcij odprimopoti.si je bil pobudnik oblikovanja tovrstne skupine, saj vseskozi poudarjamo, da je zakonodajni vidik gorskega kolesarjenja kot športa na prostem v pristojnosti več resorjev ter, da za ureditev potrebujemo sodelovanje vseh relevantnih. Veseli nas, da se je po dobrem letu dni končno uspelo za isto mizo vsesti vsem ključnim vpletenim. Udeležba več kot dvajset posameznikov in posameznic na 1. srečanju daje vtis, da je tema aktulna.

    Prvo srečanje ni dopuščalo česa več kot pa uvodnih misli in poudarkov prisotnih. Upamo pa, da bo nadaljevanje dela skupine omogočilo čimprejšnje in konkretne spremembe. V konzorciju odprimopoti.si izhajamo iz stališča, da smo predstavniki gorskih kolesarjev in lastnikov zemljišč na treh neformalnih srečanjih v letih 2014 in 2015 že uskladili ključne potrebne spremembe zakonodaje, s čimer se strinjajo tudi v Kmetijsko gozdarski zbornici, Zvezi lastnikov gozdov, Komisiji za turno kolesarstvo Planinske zveze Slovenije ter Slovenski kolesarski mreži.

    >> Zapisnik 1. srečanja medresorske delovne skupine za ureditev gorskega kolesarjenja <<

    Peter Zajc,
    predstavnik odprimopoti.si

    petek, 4. september 2015

    Prejeli smo odgovor Zavoda RS za varstvo narave

    Foto: Aleš Fevžer
    Pred nekaj dnevi smo prejeli pojasnilo Zavoda RS za varstvo narave, OE Nova Gorica, na naš dopis, v katerem smo jih prosili za dodatna pojasnila o zavrnitvi izdaje predhodnega soglasja za maraton v okviru Soča Outdoor Festivala 2015. V pojasnilih ne odstopajo od svojega prvotnega stališča.

    O tej tematiki smo pisali v objavi na našem blogu. Nadaljnje medijske objave v Delu (članek, kolumna) Primorskih novicah in na spletnem portalu mtb.si so dale tematiki dodatno pozornost. Izjavo za javnost je pripravila tudi Planinska zveza Slovenije.

    V svojih objavah se želimo distancirati od čustvenih, subjektivnih opazk in ocen ter želimo podajati in opozarjati na gola dejstva. V tem duhu bomo tudi nadaljevali. S tem ne želimo zmanjševati vrednosti prostovoljnega dela številnih, v preteklosti in danes. Še več, menimo, da je širša družbena vrednost tega dela podcenjena. Vendar želimo z opozarjanjem na neurejeno stanje odpreti prostor za javni diskurz o pomenu javnega interesa za razvoj športov na prostem v Sloveniji.

    V tem trenutku status planinskih poti v Sloveniji, kot ga predvideva Zakon o planinskih poteh (Uradni list RS, št. 61/07; v nadaljevanju: ZplanP) ni urejen. To je s svojim mnenjem potrdilo tudi Ministrstvo za okolje in prostor, ki ne vodi in vzdržuje evidence planinskih poti "ker še ni prejelo nobene vloge, ki bi izkazovala, da so izpolnjeni predhodni pogoji za ta status." Pojavlja se dvom, katera pa torej v tem trenutku je uradna evidenca iz katere je možno nedvoumno ugotoviti ali je neko zemljišče del planinske poti in kdo jo upravlja? In kakšen je status zemljišč v danem trenutku, ko preko njih potekajo planinske poti, ki nimajo statusa planinskih poti, kot to predvideva ZplanP? ZplanP namreč predvideva, da se z evidenco planinskih poti ne le vzpostavi prostorski prikaz planinskih poti. Temveč se tem zemljiščem, preko katerih potekajo planinske poti s statusom, dodeli tudi dejanska raba neplodno zemljišče. S prošnjo po dodatnem pojasnilu se bomo obrnili na Ministrstvo za okolje in prostor ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

    Ravno tako se pojavlja dvom glede načinov urejanja voženj z gorskim kolesom na območju Triglavskega parka. Ministrstvo za okolje in prostor je na državljansko pobudo leta 2014 v primeru tolmačenja Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo in 58/12) podalo mnenje, da je "novela Zakona o ohranjanju narave (ZON) glede na Zakon o kmetijskih zemljiščih kasnejši in splošnejši predpis, katerega namen je bil, da v delih, ki se nanaša na ureditev vožnje v naravnem okolje le to uredi v celoti. Poleg tega pa je to razvidno tudi iz zakonskega besedila ohranjena specialnejša ureditev iz Zakona o planinskih poteh in Zakona o gozdovih, ki oba urejata vožnjo v naravnem okolju. V vseh drugih primerih pa velja splošna ureditev iz novele ZON, da je vožnja po utrjenih poteh dovoljena, če temu ne nasprotuje lastnik ali upravljavec poti." Dodatno je Zakon o ohranjanju narave v prehodnih določbah (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B in 46/14) v 167. členu določil, da "z dnem uveljavitve tega zakona postanejo javni zavodi Triglavski narodni park, Spominski park Trebče in Park Škocjanske jame upravljavci zavarovanih območij in nadaljujejo z upravljanjem zavarovanih območij v skladu z določbami tega zakona in določbami aktov o zavarovanju, če niso v nasprotju s tem zakonom." Glede urejanja voženj z gorskimi kolesi je Zakon o Triglavskem narodnem parku (Uradni list RS, št. 52/10 in 46/14 – ZON-C) v nasprotju z določbami Zakona o ohranjanju narave. Zato se poraja vprašanje ali ne na območju Triglavskega narodnega parka glede voženj z gorskim kolesom in dovoljenj za javno prireditev gorskega kolesarjenja veljalo določbe Zakona o ohranjanju narave in ne Triglavskega narodnega parka? S prošnjo po dodatnem pojasnilu se bomo obrnili na Ministrstvo za okolje in prostor.

    Peter Zajc,
    predstavnik odprimopoti.si

    torek, 25. avgust 2015

    Ali je Soča Outdoor Festival maraton ob letošnji odpovedi neupravičeno ostal brez potrebnega soglasja Zavoda RS za varstvo narave?

    Odprimopoti.si ne počiva. Čeprav že nekaj časa nismo objavljali. Tudi zato, ker smo se zakopali v enega izmed problemov.

    Letošnje leto v Posočju ni bilo gorskokolesarskega maratona. Morda po krivici.

    Zakaj? In kaj ima s tem dejstvo, da v Sloveniji v tem trenutku nimamo planinskih poti s tem statusom in tudi ne moremo imeti dvonamenskih planinskih poti – namenjenih hoji in gorskemu kolesarjenju.

    Organizator Soča Outdoor Festivala letošnje poletje ni izvedel gorskokolesarskega maratona, ker je Zavod RS za varstvo narave, OE Nova Gorica, zavrnil izdajo prehodnega soglasja za organizacijo javne prireditve vožnje s kolesi v naravnem okolju. Zavrnil ga je, ker trasa deloma poteka po neformalni planinski poti. In deloma po Triglavskem narodnem parku.

    Utemeljeno sklepamo, da je znatna verjetnost, da je bila odločitev o zavrnitvi predhodnega soglasja napačna.

    Podrobneje v dopisu, ki smo ga 12. avgusta 2015 poslali Zavodu RS za varstvo narave RS, OE Nova Gorica. V vednost pa tudi: Zavodu RS za varstvo narave – osrednja enota, Ministrstvu za okolje in prostor, podjetju Soča festival d.o.o., Triglavskemu narodnemu parku in Planinski zvezi Slovenije.

    Kot kaže, je organizator Soča outdor festivala ob letošnji odpovedi maratona res naredil dobro in premišljeno potezo. Ki bo na dolgi rok imela ugodne posledice za razvoj gorskega kolesarstva v Sloveniji. Le na način, da si prizadevamo dogodke in aktivnosti organizariti legalno, lahko javno opozarjamo na zablode in nerazumne odločitve. In iščemo rešitve. Le na ta način lahko pričnemo odpravljati težave v samem jedru problema.

    nedelja, 24. maj 2015

    Izvedli smo prvi slovenski Trejl bilding vikend

    Da se. S parom rok in nog. V skoraj 40 kompletih. In glavo. Ok, skoraj 40 glavami. V soboto in nedeljo, 9. in 10. maja v Jamnici na Koroškem, izveden prvi slovenski Trejl bilding vikend je pokazal, da entuziazem in prostovoljstvo lahko premikata. Ne le kupe zemlje, ampak tudi, morda pregovorno, slovensko vrtičkarstvo in nezmožnost sodelovanja.

    Trejl bilding vikend je bil zamišljen kot dneva izmenjave znanja in izkušenj s področja legalizacije, vzpostavljanja, gradnje in vzdrževanja gorskokolesarskih poti. In to preizkusiti tudi na terenu. Če smo organizatorji bili morda rahlo na trnih, kako bo vse skupaj izpadlo, smo koncu presrečni. Ne le, da smo vsi prisotni, skoraj 40 gorskih kolesarjev in tudi kakšna gorska kolesarka, staknili glave in na pladenj dali (skoraj) vse, kar vemo in znamo v Sloveniji. In tega ni malo, tega je ogromno!


    Morda nenadejana dodana vrednost tovrstnega dogodka je bila nesebičnost in pripravljenost sodelovanja za skupno dobro. Na Trejl bilding vikendu večkrat predebatirana ideja o "mtb delovnih brigadah" ni zelo daleč od nadaljnje realizacije. Poznamo način(e), kako do legalnega. Imamo voljo in pripravljenost. In v nekaj letih lahko z minimalnimi finančnimi sredstvi prekopljemo marsikateri konec Slovenije. Nekoč so tako nastala današnje ceste, planinske poti, telefonske povezave, celo gimnazije!

    Zakaj pa ne bi sami sebi in drugim ustvarili, to kar želimo in potrebujemo? Trejl bilding vikend bo delal naprej. Morda že to jesen. Spremljajte nas na www.odprimopoti.si ter www.facebook.com/odprimopoti.si.

    >> Trejl bilding vikend 2015 - teorija (.pdf) <<
    >> "Trejl bilding vikend je bil bomba", objava na mtb.si << 
    >> Foto galerija Mitja Sodja (Bikepark Vogel) <<
    >> Objava na Bike Park Slovenia blog <<

    Peter Zajc,
    predstavnik odprimopoti.si

    ponedeljek, 16. marec 2015

    Težave, na katere lahko naletijo prireditelji MTB dogodkov

    Dejanska raba (vir: MKGP)
    Pred časom je prišla do nas novica, da imajo nekateri prireditelji MTB dogodkov težave pri pridobivanju dovoljenj za javno prireditev po Zakonu o ohranjanju narave (ZON) – predvsem na kmetijskih zemljišč.

    Naj spomnimo, kaj je sprememba ZON lansko leto prinesla za organizatorje prireditev:
    1. Vožnja s kolesi v naravnem okolju je dovoljena na podlagi dovoljenja za javno prireditev (v skladu z Zakonom o javnih zbiranjih) ter predhodnega soglasja Zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN), ki ga pridobi organizator.
    2. Vlogo za predhodno soglasje je potrebno na ZRSVN oddati najmanj 30 dni pred dnevom javne prireditve.
    3. Če trasa poteka po gozdnem prostoru ali kmetijskem zemljišču, morata Zavod za gozdove Slovenije ali kmetijsko-svetovalna služba v roku 14 dni podati predhodno soglasje ZRSVN.
    4. ZRSVN lahko določi pogoje, pod katerimi se prireditev lahko izvede (čas, predvidena trasa, trajanje, sanacijski ukrepi …).
    5. Po 161a. členu ZON (najlažji prekrški) je predvidena globa 1.250 do 1.500 € za organizatorja (pravna oseba, samostojni podjetnik), ki:
    - prireditev izvede brez dovoljenja,
    - v nasprotju z njim ali
    če po končani javni prireditvi ne približa stanja prireditvenega prostora stanju, v kakršnem je bil pred prireditvijo.
    Dodatno je predvidena še globa 500 € za odgovorno osebo. Globa 100 € je predvidena tudi za posameznika, ki:
    - prireditev izvede brez dovoljenja,
    - v nasprotju z njim ali
    - če po končani javni prireditvi ne približa stanja prireditvenega prostora stanju, v kakršnem je bil pred prireditvijo.

    Če gre trasa po kmetijskem zemljišču, ZRSVN torej pridobi predhodno mnenje s strani kmetijsko-svetovalne službe. Po naših informacijah kmetijsko-svetovalna služba na kmetijsko gozdarskih zavodih preveri potek trase glede na dejansko rabo kmetijskega zemljišča. Zaposleni to storijo preko javnega pregledovalnika http://rkg.gov.si/GERK/WebViewer.

    Tukaj pa lahko nastane problem. Po naših informacijah so zaposleni na kmetijsko gozdarskih zavodih prejeli navodila za delo z vlogo za pridobitev predhodnega mnenje za javno prireditev z vozili na motorni pogon ali kolesi, ki se izvaja na kmetijskih zemljiščih. Navodila sledijo določilom Zakona o ohranjanju narave (ZON), ki v 28. c členu ZON navaja, da mora biti mnenje negativno, če trasa poteka po dejanski rabi njive in vrtovi ali trajni nasadi.

    Slika 1: Navodila kmetijskim svetovalcem

    Kdo lahko ima problem? Kjer bo šla trasa prireditve po utrjeni poti skozi sadovnjak ali recimo vinograd ali oljčni nasad ali ... namreč poljske poti, kolovozi in druge utrjene poti niso izvzete iz kmetijskih zemljišč. In tako bo svetovalec kmetijsko-svetovalne služne izdal negativno mnenje.

    Na problem smo v danem trenutku neformalno opozorili Kmetijsko gozdarsko zbornico in Ministrstvo za okolje in prostor. Po naših informacijah se zavedajo težav, ki lahko nastanejo pri pridobivanju dovoljenje za MTB prireditve, predvsem v posameznih delih Slovenije. Vendar so v tem trenutku določila ZON takšna, kakršna so. Za spremembno pa bo potrebno spremeniti določila ZON – kar pa ne bo enostavno. Vsaj za leto 2015 v normativnem programu Vlade RS ni razbrati namenov, da bi se ZON spreminjal. Kljub obetavnim napovedim ministrstva na javnih predstavitvah ZON v letu 2014, da bo to storjeno. Že zaradi podviga poslancev Državnega zbora RS, ki so uzakonili, da je globa za nedovoljeno vožnjo po ZON s kolesom 100 €, za tovrstno z motornim vozilom pa od 40 do 100 €. Po neuradnih informacijah naj bi bila težava kadrovska "podhranjenost" Ministrstva za okolje in prostor.

    Pri odprimopoti.si si bomo v nadalje prizadevali, da se skupaj s pristojnimi službami najde ugodnejša rešitev obstoječega stanja.

    Med tem pa bomo veseli vseh izkušenj s terena! Če imate kakršnokoli vprašanje ali idejo, se obrnite na odprimo.poti@gmail.com.

    Peter Zajc,
    predstavnik odprimopoti.si

    četrtek, 5. februar 2015

    Po ZON je čas za ZOG – Zakon o gozdovih

    V torek, 3. 2. 2015, smo se predstavniki odprimopoti.si v Ljubljani udeležili že III. srečanja s predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Zveze lastnikov gozdov in Združenjem turističnih kmetij.

    Odprtost in delo na dolgi rok prinaša rezultate - vsi organi Kmetijsko gozdarske zbornice (strokovni svet, upravni odbor, svet zavoda) so oblikovali stališče, da podpirajo spremembe Zakona o gozdovih v smeri sprememb ZON (Zakon o ohranjanju narave) – vožnja v conah B, C in D dovoljena po utrjenih poteh, če temu ne nasprotuje lastnik ali upravljavcev zemljišča. Pri čemer naj bo dodano, da se uporabniki (kolesarji) na teh poteh gibamo na lastno odgovornost.

    Da pa bi to tega tudi dejansko prišlo, bo potrebno še precej dela in potrpljenja – proces Zakona o gozdovih naj se ne bi začel pred letom 2016. 



    Peter Zajc,

    predstavnik odprimopoti.si

    sobota, 17. januar 2015

    O gorskem kolesarjenju v Državnem svetu RS

    Je gozd naše skupno dobro?

    V četrtek, 15. januarja 2015, je v Državnem svetu RS potekal posvet "Gozd - naše skupno dobro". Posvet, v organizaciji Umanotere in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je del priprav na proces sprememb zakonodaje s področja gozdov in gozdarstva. Med drugim je bilo povedano, da naj bi bil Zakon o gozdovih uvrščen v normativni program Vlade RS v letu 2016, do letošnjega poletja pa naj bi Vlada RS v parlamentarno obravnavo vložila Zakon o gozdovih v lasti Republike Slovenije.

    Okoli 60 % površja Slovenije pokrivajo gozdovi, zato je za dostop do tega prostora za gorsko kolesarjenje še posebej pomembno, kako to urejajo zakoni s področja gozdov in gozdarstva.

    V polno polni dvorani Državnega sveta, je bila v drugem delu posveta omogočena tudi javna razprava. Ob izrednem interesu po razpravi, so morali organizatorji število razpravljavcev omejiti. Pri odprimopoti.si smo se uspeli uvrstiti v javno razpravo in gorskemu kolesarjenju zagotoviti 5 minut pozornosti.

    Predstavnik odprimopoti.si, Peter Zajc, je v razpravi izpostavil, da pri odprimopoti.si verjamemo, da je gorsko kolesarjenje družbeno pomembna aktivnosti s številnimi pozitivnimi multiplikativnimi učinki na družbo. Opozorili smo na razdrobljeno in deloma nasprotujočo zakonodajo. Dodali smo, da bi bilo smiselno Zakon o gozdovih spremeniti na način, kot je vožnjo v naravnem okolju dovolil Zakon o ohranjanju narave (ZON): kolesarjenje je dovoljeno po utrjenih poteh v naravnem okolju, če temu ne nasprotuje lastnik ali upravljavec poti. Povedali smo še, da se je konzorcij odprimopoti.si v letu 2014 sestal na dveh neformalnih sestankih z vodstvom Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in Zveze lastnikov gozdov, na katerih se je pokazalo, da bi se z bolj ekplicitnimi navedbami, da se kolesarji v naravnem okolju vozimo na lastno odogovornost, pomirilo znaten del bojazni lastnikov zemljišč. Nadalje smo izpostavili, da ima Republika Slovenija v lasti okoli 22 % slovenskih gozdov na katerih bi bilo smiselno bolj načrtno in sistematično razvijati tudi socialne funkcije gozdov - med katere sodi tudi razvoj in upravljanje rekreacijskih in turističnih poti.

    Več informacij o posvetu (fotografije, video posnetek celotnega posveta ...) najdete na: http://www.ds-rs.si/?q=novice/gozd-nase-skupno-dobro

    Pri odprimopoti.si bomo še naprej pozorno spremljali aktivnosti okoli spreminjanja zakonodaje s področja gozdov in gozdarstva.

    Peter Zajc,
    predstavnik odprimopoti.si


    torek, 11. november 2014

    Na poljskih poteh smo legalni, če temu ne nasprotuje lastnik ali upravljavec pot. Je lahko to precesends za naprej?

    Kot smo že dopoldan objavili na spletnem omrežju Facebook, smo danes po elektronski pošti prejeli odgovor Ministrstva za okolje in prostor na naše vprašanje o nasprotujočih si določbah obstoječih zakonov glede legalnosti vožnje po poljskih poteh.





    V njem podajajo mnenje, določbe katerega zakona veljajo pri vožnji po poljskih poteh. Ali:
    - Zakona o kmetijskih zemljiščih, ki pravi, da se poljske poti, kot pomožne kmetijske objekte, uporablja le v kmetijske namene;
    - ali Zakona o ohranjanju narave (ZON), ki pravi, da je vožnja dovoljena po utrjenih poteh v naravnem okolju. če temu ne nasprotuje lastnik ali upravljavec in taka utrjena pot ni v gozdu ali planinska pot - kar bi recimo bila poljska pot.

    Morda se je splačalo čakati z odgovorom 2 meseca, saj je Ministrstvo pripravilo temeljit in argumentiran odgovor in, verjamemo, za prihodnost gorskega kolesarjenja pomembno mnenje.

    V zaključku tega ugotavlja, da je ZON kasnejši in splošnejši predpis, katerega namen je bil, da v delu, ki se nanaša na ureditev vožnje v naravnem okolju le to uredi v celoti. Dodaja, da ZON ohranja določne Zakona o gozdovih (ko gre za gozd) in Zakona o planinskih poteh (ko gre za planinske poti), v vseh drugih primerih pa velja splošna ureditev ZON, da je vožnja dovoljena po utrjenih poteh, če temu ne nasprotuje lastnik ali upravljavec poti.

    Ne le poljske poti. V skladu s povedanim to velja potem tudi za ostale utrjene poti, ki niso v gozdu ali niso planinske poti. Recimo mulatjere.

    Ministrstvo se zaveda, da način, kako lastnik ali upravljavec izraža nestrinjanje, kot tudi to, kako bomo kolesarji za to nestrinjanje vedeli, ostaja nedorečen in ga bo potrebno v prihodnosti najverjetneje dogovoriti. Neglede na to pa verjamemo, da bo razvoj šel v smeri, da bo teh nasprotovanj manj, kot pa odobravanj. Navsezadnje na to nakazuje tudi vse bolj konstruktivno sodelovanje s samim Ministrstvom za okolje in prostor ter Kmetijsko-gozdarsko zbornico, v katerega je aktivno vključen konzorcij odprimopoti.si.

    Še več. Nakazuje se, da bi morda bilo možno podobno, kot je urejen ZON (dovoljeno po utrjenih poteh, če ni nasprotovanja lastnika ali upravljavca), urediti tudi Zakon o gozdovih. Če se pri tem primerno uredi tudi vprašanje odgovornosti lastnika zemljišča. Vsekakor si bomo v konzorciju odprimopoti.si prizadevali, da se Zakon o gozdovih čimprej spremeni v tej smeri - vožnja s kolesi dovoljena po utrjenih poteh, če temu ne nasprotuje lastnik ali upravljavec.

    K temu, da bo nasprotovanj precej manj, kot pa odobravanj, pa lahko/moramo precej prispevati tudi sami.

    Zatorej vedno: 1. kolesarimo samo po poteh; 2. ne puščamo sledi; 3. nikdar ne plašimo živali; 4. obvladujemo kolo:, 5. odstopamo prednost; 6. načrtujemo pot.

    Peter Zajc,
    predstavnik odprimopoti.si




    torek, 21. oktober 2014

    Neuradno: na poljskih poteh smo legalni!

    Odprimopoti.si je bil danes, 21. 10. 2014, skupaj s predstavniki drugih kolesarskih organizacij in Kmetijsko gozdarske zbornice, vabljen na sestanek na Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje. Cilj sestanka je bil določiti resorje, ki bi sestavljali medresorsko delovno skupino za reševanje problematike gorskega kolesarjenja v naravnem okolju. Ministrstvo je s tem izpolnilo zavezo, ki jo je dalo februarja 2014. Ko bo pripravljen uradni zapisnik srečanja, ga bomo objavili na naši spletni strani www.odprimopoti.si.

    Hvala pa vsem, ki ste pošiljali vprašanje na Ministrstvo za okolje in prostor ter Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Skupaj nam je ... uspelo! Zaenkrat neuradno, a vendar, smo prejeli mnenje, da za vožnjo s kolesi po poljskih poteh veljajo določila ZON (Zakon o ohranjanju narave) in ne Zakona o kmetijskih zemljiščih. 

    Torej, vožnja po poljskih poteh kot "utrjenih poteh v naravnem okolju" je dovoljena, razen če temu nasprotuje lastnik zemljišča.

    V produktivni diskusiji so se vsi udeleženi strinjali, da bi bilo smiselno "v duhu določil ZON" dopolniti tudi Zakon o gozdovih - torej dovoljena vožnja po vlakah in gozdnih poteh, če temu ne nasprotuje lastnik zemljišča.

    Ministrstvo za okolje in prostor bo na osnovi današnjega srečanja pripravilo dopis kot pobudo za ustanovitev medresorske delovne skupine in pozvalo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, da prevzame vlogo koordinatorja.

    Počasi, a vztrajno, napredujemo.

    Peter Zajc,
    predstavnik odprimopoti.si

    ponedeljek, 13. oktober 2014

    Ali smo na poljskih poteh legalni ali ne?

    Pred časom sprejeti ZON lahko tolmačimo, da se lahko vozimo po poljskih poteh, če temu ne nasprotuje lastnik zemljišča. A šment, če na drugi strani Zakon o kmetijskih zemljiščih pravi, da se lahko poljske poti uporabljajo le v kmetijske namene. Kateri zakon sedaj velja?

    Zato smo pričeli iskati odgovore pri zakonodajnih institucijah.

    30. avgusta 2014 smo se z vprašanjem obrnili na Državni zbor RS in kmalu, 1. septembra 2014, smo prejeli elektronsko sporočilo zakonodajno-pravne službe.


    Napoteni na ministrstvo pristojno za kmetijstvo, smo elektronsko sporočilo 7. septembra 2014 posredovali na takratno Ministrstvo za kmetijstvo in okolje.


    Do 8. oktobra 2014 nismo prejeli nobenega odgovora. Pristojnosti Ministrstva za kmetijstvo in okolje so se med tem razdelile med novi ministrstvi: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstvo za okolje in prostor.


    Odgovora še vedno nismo prejeli. Nas ne jemljejo resno? Želite pomagati? Odgovor nam pripada. Prekopirajte spodnje sporočilo in ga posredujte Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstvo za okolje in prostor na elektronska naslova:  gp.mop@gov.si, gp.mko@gov.si.

    Spoštovani.

    Pred kratkim je stopil v veljavo dopolnjen Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 - uradno prečiščeno besedilo, 61/06 - ZDru-1, 8/10 - ZSKZ-B in 46/14), ki v v 28. d členu določa ureditve vožnje s kolesi v naravnem okolju, med drugim navaja, citiram:" V naravnem okolju je vožnja s kolesi dovoljena po utrjenih poteh, če temu ne nasprotuje lastnik ali upravljavec poti." Ne glede na to se za vožnjo s kolesi v naravnem okolju po planinskih poteh uporabljajo določbe zakona, ki ureja planinske poti, za vožnjo v gozdnem prostoru v naravnem okolju pa določbe zakona, ki ureja gozdove.

    Glede na določbe tega Zakona o ohranjanju narave sklepamo, da je vožnja izven gozdnega prostora v naravnem okolju ter planinskih poti dovoljena po utrjenih poteh, če temu ne nasprotuje lastnik ali upravljavec poti. Recimo po poljskih poteh.

    Zakon o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 - uradno prečiščeno besedilo in 58/12) pa v 3. č členu določa, da se pomožni kmetijski objekti, med njimi poljske poti, lahko uporabljajo le v kmetijske namene.

    Očitno sta si zakona glede vožnje s kolesi po poljskih poteh v nasprotju. Zanima nas, kaj torej v tem trenutku velja za poljske poti. Ali določbe dopolnjegega Zakona o ohranjanju narave ali Zakona o kmetijskih zemljiščih?

    nedelja, 5. oktober 2014

    Zapisnik II. srečanja s Kmetijsko gozdarsko zbornico, Zvezo lastnikov gozdov ter Združenjem turističnih kmetij

    Kot smo sporočili v zadnji novici, smo 22. 9. 2014 organizirali drugo srečanje s predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Zvezo lastnikov gozdov ter Združenjem turističnih kmetij Slovenije. Na njem smo predstavili izhodišča konzorcija odprimopoti.si glede urejanja gorskega kolesarjenja v naravnem okolju, primere dobrih praks iz tujine ter predstavili predlog zakonodajnih spremememb, kot smo jih oblikovali znotraj konzorcija odprimopoti.si.

    Danes smo na spletni strani objavili še zapisnik srečanja.

    Peter Zajc,
    predstavnik odprimopoti.si

    sobota, 26. julij 2014

    Ministrstvo za kmetijstvo in okolje javno predstavilo spremembe ZON

    V četrtek, 24. julija 2014, je Ministrstvo za kmetijstvo (MKO) in okolje na Agenciji RS za okolje v Ljubljani organiziralo javno predstavitev sprememb glede vožnje v naravnem okolju, ki naj bi jih prinašal ZON. Poročilo o tem je dostopno na spletni strani MKO.

    O tem kaj na bodo prinesli spremembe ZON smo na blogu odprimopoti.si pisali že 10. junija 2014. Na (ne)srečo ugotavljamo, da smo že takrat pravilno tolmačili, kaj lahko (ne)pričakujemo.

    Za uporabnika se ne spreminja kaj dosti, malo več za organizatorje prireditev. Še vedno se bomo v znatni meri vozili nelegalno, saj ZON, ki dovoljuje vožnjo s kolesi po utrjenih poteh, če temu ne nasprotuje lastnik zemljišča, ne velja na območju gozdov in planinskih poti. Da bo za bistvene spremembe potrebno spremeniti določila še treh zakonov, smo na blogu odprimopoti.si pisali  15. junija 2014.

    So pa predstavniki MKO na provokativno vprašanje kolesarja med javno razpravo po predstavitvi in sicer kje se lahko po spremembah ZON vozim legalno oz. bolj legalno kot pred spremembami, odgovorili, da po utrjenih poteh nad gozdno mejo, ki niso planinske. Hm, katere bi to bile? In katero gozdno mejo, naravno ali antropogeno? Heh ...

    Kljub temu pa ocenjujemo, da je javna razprava, ki jo je organiziralo MKO prinesla korak naprej. Še vedno pa bodo nadaljnja prizadevanja za celovito in sodobno ureditev gorskega kolesarjenja v naravnem okolju v Sloveniji morala temeljiti na prizadevanju gorskokolesarske skupnosti same.


    Peter Zajc,
    predstavnik odprimopoti.si



    torek, 8. julij 2014

    nedelja, 15. junij 2014

    Pa res vemo, kam nas je pripeljal ZON?

    Prah sem malo polega, nismo pa povsem prepričani, kaj nas je s spremembami Zakona o ohranjanju narave (ZON) pravzaprav sploh doletelo.

    V spodnji shemi smo poskušali prikazati obstoječo zakonodajo, ki naj bi "urejala" vožnjo s kolesom po poteh na naravnem okolju. Naj poudarimo, da pri tem mislimo zgolj vožnjo v smislu izvajanja aktivnosti rekreativne vožnje kot take. Situacija za organizacijo prireditev ali legalno vzpostavljanje gorskokolesarskih poti v naravnem okolju se deloma razlikuje.

     Večja ločljivost
    Shema v večji ločljivosti

    Ključne ugotovitve:
    1. Zakoni si med seboj nasprotujejo.
    2. ZON je v mešanico nejasnosti dodal nove.
    3. Na državni ravni ni interesa po učinkovitem urejanju.
    4. Vse skupaj je totalna kolobocija.

    Ugotovitve ponazarjamo na dveh primerih.

    Primer: Nasprotovanje lastnika ali upravljavca poti

    ZON je določil, da je vožnja v naravnem okolju dovoljena, če temu ne nasprotuje lastnik ali upravljavec poti. Ni pa določil, kako bo lastnik ali upravljavec to voljo izrazil. In kako bomo kolesarji za to (ne)voljo vedeli. Uf ...

    Primer: Ali se lahko legalno peljem po poljski poti?

    ZON je ukinil Uredbo o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju, ohranil določbe Zakona o gozdovih in Zakona o planinskih poteh, nikjer pa nič ne omenja Zakon o kmetijskih zemljiščih. Tako ZON pravi, da se lahko peljemo po poljski poti v naravnem okolju, če temu ne nasprotuje lastnik ali upravljavec poti, Zakon o kmetijskih zemljiščih pa pravi, da se poljske poti na kmetijskih zemljiščih lahko uporabljajo samo v kmetijske namene (op.p.: odpade tudi varianta peš, torej velja tudi za planinske poti, ki potekajo po poljski poteh in s tem sta si v nasprotju z Zakonom o planinskih poteh?!). Še dodatno. Ministrstvo za kmetijsko in okolje je aprila 2014 izdalo Splošne smernice s področja varovanja kmetijskih zemljišč, ki določajo, da na kmetijskih zemljiščih brez namenske rabe zemljišča sploh ni možno vzpostaviti "kolesarske poti, pešpoti, gozdne poti in podobnega".

    Kako naprej?

    V naslednjih dnevih bomo uradna pojasnila zahtevali od pristojnih državnih institucij (ne obetamo si ravno veliko). Že sedaj pa lahko rečemo, da tudi za gorsko kolesarjenje ugotavljamo podobno, kot ugotavljata avtorja v dokumentu "Kolesarske povezave - obstoječe stanje in predloga smernic", kjer sta na primeru Koroške pokazala na neučinkovitost načrtovanja na državni ravni. In sicer predlagata, naj "se pristojnost za vzpostavitev kolesarskih povezav, predvsem glavnih, regionalnih in lokalnih, ter strokovno svetovanje pri zasnovi in vsebini, prenese na raven regij."

    Peter Zajc, odprimopoti.si



    četrtek, 12. junij 2014

    Poslanci Državnega zbora so danes soglasno glasovali za Predlog zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o ohranjanju narave

    Poslanci Državnega zbora so danes soglasno, s 68 glasovi za in 0 proti, glasovali za Predlog zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o ohranjanju narave.

    Kaj pričakujemo, da bo Predlog zakona pomenil za kolesarje in organizatorje prireditev, smo pisali v objavi na blogu pred dvema dnevoma.

    Kljub simboličnemu pomenu ukinitve Uredbe o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju, smo še precej korakov oddaljeni od učinkovitega urejanja in bomo pri vožnji po poteh v naravnem okolju vsaj še nekaj časa v znatni meri v prekršku.

    Peter Zajc, odprimopoti.si

    sreda, 11. junij 2014

    Državni zbor bo o predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ohranjanju narave glasoval v četrtek, 12. 6. 2014

    69. izredna seja Državnega zbora je bila v sredo, 11. 6. 2014, prekinjena in se bo nadaljevala jutri, v četrtek, 12. 6. 2014.

    Izvedena je bila obravnava Poročila Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje. Besedo so imeli predlagatelj zakona (državna sekretarka na Ministrstvu za okolje in prostor Andreja Jerina), poročevalec Odbora za kmetijvstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje (Jakob Presečnik) ter predstavniki posameznih poslanskih skupin. 

    Kot je bilo razbrati iz razprave, bodo poslanske skupine podprle Predlog zakona kot ga je predlagal Odbor. Glasovanje o tem bo potekalo jutri, 12. 6. 2014.

    Kaj pričakujemo, da bo Predlog zakona pomenil za kolesarje in organizatorje prireditev, smo pisali v včerajšnji objavi na blogu.

    Peter Zajc, odprimopoti.si

    torek, 10. junij 2014

    Že to sredo, 11. 6. 2014, lahko Državni zbor sprejme predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ohranjanju narave

    Državni zbor bo na 69. izredni seji, ki se bo pričela v sredo, 11. 6. 2014, ob 10. uri, na dnevnem imel tudi drugo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ohranjanju narave (ZON-C). Državni zbor bo obravnaval Poročilo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje, pripravljeno na 39. seji Odbora z dne 5. 6. 2014, ki vsebuje tudi Dopolnjeni predlog Zakona.

    Po zakonodajnem postopku Ustave Republike Slovenije in Poslovnika državnega zbora lahko Državni zbor že na 69. izredni seji hkrati izvede tretjo obravnavo in končno glasovanje o Predlogu zakona. Sprejeti zakon nato razglasi predsednik republike, najkasneje v osmih dneh. Veljati pa začne 15 dni po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

    In kaj bi prinesel Predlog zakona v trenutno predlagani obliki?

    Za kolesarja posameznika:
    1. Uredba o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju iz leta 1995 preneha veljati.
    2. V naravnem okolju je vožnja dovoljena po utrjenih poteh, če temu ne nasprotuje lastnik ali upravljavec poti.
    3. Kot naravno okolje določa vse, kar ni naselje, javna ali nekategorizirana cesta, gozdna cesta, površina za rekreacijo in šport (določena s prostorskimi akti), omrežje druge gospodarske javne infrastrukture ali območje rudarske operacije.
    4. Vendar nadalje določa, da za vožnjo po gozdnem prostoru ali planinskih poteh ostajajo v veljavi določbe Zakona o gozdovih in Zakona o planinskih poteh. V praksi to pomeni – če ni izrecno dovoljeno, je prepovedano.

    Za organizatorje prireditev:
    1. Vožnja s kolesi v naravnem okolju je dovoljena na podlagi dovoljenja za javno prireditev (v skladu z Zakonom o javnih zbiranjih) ter predhodnega soglasja Zavoda RS za varstvo narave.
    2. Vlogo za predhodno soglasje je potrebno oddati najmanj 30 dni pred dnevom javne prireditve.
    3. Če trasa poteka po godnem prostoru ali kmetijskem zemljišču, morata Zavod za gozdove Slovenije ali kmetijsko-svetovalna služba v roku 14 dni podati predhodno soglasje Zavodu RS za varstvo narave.
    4. Zavod RS za varstvo narave lahko določi pogoje, pod katerimi se prireditev lahko izvede (čas, predvidena trasa, trajanje, sanacijski ukrepi …).

    Če tolmačimo pravilno, naj bi za nadzor kršitev določb za kolesarjenje v naravnem okolju po tem Predlogu zakona imeli pooblastila zgolj inšpektorji pristojni na ohranjanje narave, medtem ko za kršitve v zvezi z motornimi vozili še gozdarski, lovski, ribiški, kmetijski inšpektorji ter policija.

    Po tem Predlogu zakona je predvidena kazen, če:
    - se organizira vožnja s kolesi v naravnem okolju brez dovoljenja za javno prireditev s predhodnim soglasjem Zavoda RS za varstvo narave;
    - se po končani javni prireditvi ne približna stanja prireditvenega prostora stanju, ki je bil pred prireditvijo.

    Kazen za pravno osebo znaša:
    - 1.500 € za pravno osebo;
    - 1.250 € za samostojnega podjetnika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost;
    - 500 € odgovorna oseba zgoraj omenjenih.

    Kazen se predlaga tudi za posameznika in sicer 100 € če:
    - se vozi s kolesom v naravnem okolju izven utrjenih poti;
    - se vozi s kolesom v naravnem okolju po utrjenih poteh in temu nasprotuje lastnik ali upravljavec poti;
    - organizira vožnjo s kolesi v naravnem okolju brez dovoljenja za javno prireditev s predhodnim soglasjem Zavoda RS za varstvo narave;
    - po končani javni prireditvi ne približa stanja prireditvenega prostora stanju, ki je bil pred prireditvijo.

    Tresla se je gora, rodila se je …?

    Če tolmačimo pravilno, naj bi se po predlogu po 19 letih ukinila Uredba o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju. V gozdnem prostoru in planinskih poteh se bomo še naprej lahko legalno vozili le, če je to izrecno dovoljeno in izvedeni postopki za legalizacijo vožnje po Zakonu o gozdovih in Zakonu o planinskih poteh. Na drugih zemljiščih, npr. nad gozdno mejo ali pa na kmetijskih (recimo travnik), pa bo to sedaj legalno, vendar izrecno po utrjenih poteh, če temu ne bodo nasprotovali lastniki ali upravljavci poti. Kako naj bi lastniki to voljo lastniki izrazili ali kako naj bi kolesarji/kolesarke za to volje vedeli, ni določeno. 

    Predvidevamo, da se tako za posameznike/posameznice v praksi ne bo spremenilo kaj dosti. Na pretežnem delu države (gozd pokriva skoraj 60 % Slovenije) bo kolesarjenje po poteh v naravnem okolju še vedno prepovedano, razen če bo se bodo poti legalizirale v skladu z Zakonom o gozdovih, ki določa da "je vožnja s kolesom brez motorja dovoljena na označenih gozdnih vlakah in drugih označenih poteh na območjih, določenih v prostorskem delu območnega načrta …poti in pogoje njihove rabe sporazumno določijo in v skladu s predpisi o gozdnih prometnicah označijo lastniki, Zavod in lokalna skupnost." Podobno velja tudi za planinske poti, kjer mora biti vožnja po njih legalizirana v skladu z Zakonom o planinskih poteh.

    Precejšnjo neznanko pa predstavljajo postopki, ki naj bi jih morali izvesti organizatorji kolesarskih prireditev v naravnem okolju. Poleg dovoljenja za javno prireditev (v skladu z Zakonom o javnih zbiranjih) naj bi bilo potrebno pridobiti prehodnega soglasja Zavoda RS za varstvo narave. Ta naj bi pridobil prehodno soglasje Zavoda za gozdove Slovenije ali kmetijsko-svetovalne služba, če trasa poteka po gozdnem prostoru ali kmetijskem zemljišču. Predlog zakona namreč v 28. a členu določa usmeritve za aktivnosti v naravi. Med drugim navaja:
    - človekove aktivnosti v naravi se izvajajo tako, da ne obremenjujejo habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst do stopnje ogroženosti vrste in ne ogrožajo stabilnosti naravnih procesov;
    - aktivnosti se praviloma izvajajo v času, ki je za ohranitev živalskih in rastlinskih vrst ugoden, na način, da so vplivi na naravne procese nebistveni, in na območjih, kjer je človekov vpliv prisoten že dalj časa in v večji meri.

    Navedbe dopuščajo presojevalcem precej fleksibilnosti, kaj naj bi bilo dopustno in kaj ne. Še posebej ob neredkem pomanjkanju informacij o dejanski razširjenosti in številčnosti posameznih živalskih in rastlinskih vrh ter njihovih habitatov. Ravno tako iz predloga ni jasno razvidna vloga lastnikov zemljišč ter kdo naj bi nosil stroške pridobivanja soglasja. Ob takšnih nejasnostih utemeljeno pričakujemo, da se bodo s temi težavami soočili organizatorji prireditev, hkrati pa bodo zaradi javnega delovanja podvrženi relativno lahki kontroli, nadzoru ter sankcioniranju.

    Kljub simboličnemu pomenu namere ukinitve Uredbe o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju, smo še precej korakov oddaljeni od učinkovitega urejanja.

    Peter Zajc, odprimopoti.si

    sobota, 24. maj 2014

    Kaj se dogaja s predlogom Zakona o ohranjanju narave, ki je pritegnil toliko medijske pozornosti?

    Vlada RS je na 53. redni seji potrdila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ohranjanju narave in ga posredovala v Državni zbor RS, ki predlog Zakona sprejema po rednem postopku in ne po skrajšanem, kot je sprva predvidel kolegij predsednika Državnega zbora. Na pobudo skupine poslank in poslancev pa je potem Državni zbor RS izglasoval, da je potrebno predlog Zakona sprejemati po rednem postopku.

    Cirkus in medijski trušč je prispeval k temu, da je v predlogu Zakona gorsko kolesarjenje ostalo (ne)urejeno, kot je bilo do sedaj, z Uredbo o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 16/1995, 28/1995, 35/2001)  iz leta 1995. Predlog Zakona je v 47. členu v prehodnih določil pravno podlago za nadaljnjo veljavnost Uredbe iz leta 1995 - določil je, da Uredba preneha veljati zgolj za motorna vozila, ne pa tudi kolesa.

    Predlog Zakona v Državnem zboru RS je trenutno prestal prvo obravnavo od treh. Kljub politični burleski Državni zbor, vsaj kar se tiče tega Predloga Zakona, do razpustitve deluje. Pred drugo obravnavo sta bila s strani skupine poslancev in poslank vloženena dva amandmaja in sicer v zvezi s predlaganim 28. b členom z namenom bolj jasne definicije, da gre za vozila na motorni pogon in nikakor ne za kolesa. Ter k predlaganemu 47. členu in sicer v tako obliko, da Uredba iz leta 1995 preneha veljati tudi za kolesa.

    Poslanci Državnega zbora RS se bodo ob naslednji obravnavi morali opredeliti do teh dveh amandmajev. Teoretično torej obstaja možnost, da se veljavnost Uredbe iz leta 1995 ukine tudi za kolesa.

    Kolesarjenje v naravnem okolju pa seveda (ne)urejajo še ostali zakoni, ki prepovedujejo vožnjo s kolesi, npr. Zakon o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 13/98, 56/99, 67/02, 110/02, 115/06, 110/07, 106/10, 63/13, 17/14)  in Zakon o planinskih poteh (Uradni list RS, št. 61/2007).

    Iz gradiva na spletni strani Državnega zbora RS je možno izbrskati tudi mnenje Državnega sveta k Predlogu Zakona. V spodnji fotografije je del stališča, ki se nanaša na kolesarjenje v naravnem okolju.



    Z Ministrstvom za kmetijstvo in okolje je bilo na sestanku 3. 2. 2014 dogovorjeno, da bo oblikovana delovna skupina za oblikovanje zakonodaje, ki bo urejala in ne prepovedovala vožnjo s kolesi v naravnem okolju. Predstavniki enajstih slovenskih organizacij s področja kolesarstva in turizma so v podpisanem pismu o nameri tudi predlagali 4 predstavnike v delovno skupino. Do danes, kljub večim pozivom s strani podpisnikov pisma o nameri, še ni prišlo do oblikovanja delovne skupine s strani Ministrstva za kmetijstvo in okolje.


    sobota, 10. maj 2014

    Izvedena prva raziskava o gorskem kolesarjenju v naravnem okolju v Sloveniji

    Urejanje odnosov in aktivnosti različnih deležnikov v prostoru naj bi temeljilo na objektivnih podatkih in argumentih. Vendar neredko zaradi pomanjkanja objektivnih podatkov, tudi v strokovnih krogih, argumentiranja temeljijo na subjektivnih, včasih emocionalnih ocenah in na načelu previdnosti.

    Zakonodaja, organizacijski in finančni vložki javnega ter zasebnega sektorja v urejanje gorskega kolesarjenja v Sloveniji ne sledijo rasti popularnosti gorskega kolesarjenja v Sloveniji ter trendom v kolesarskem turizmu v tujini. To se odraža tudi v pomanjkanju strokovne in znanstvene literature s področja gorskega kolesarjenja.

    Avtorja sta želela s pričujočo raziskavo delno pripomoči k objektivnejšim podatkom v razpravi o urejanju gorskega kolesarjenja kot aktivnosti v naravnem okolju ter podati informativen vpogled v navade, značilnosti voženj in razumevanje problematike kolesarjenja v naravnem okolju pri slovenskih gorskih kolesarjih.

    Končno poročilo raziskave je prosto dostopno na spletni strani Slovenske kolesarske pobude.

    Peter Zajc, odprimopoti.si