Predlog conacije parka Pohorje: za strogo razlikovanje med kolesi in motornimi vozili

Zavod Republike Slovenije za varstvo narave je pred kratkim zaključil z aktivnostmi v okviru mednarodnega projekta NATREG, katerega osnovni namen je pokazati in promovirati potenciale varovanih območij, izboljšati njihovo prepoznavnost in rabo kot priložnost za trajnostni razvoj, kot tudi povečati prepoznavnost ohranjene narave in okolja kot vrednote.

Za pilotno območje Pohorja, je bil izdelan Predlog načrta upravljanja in v okviru tega conacija predloga bodočega parka Pohorje, ki območje Pohorja deli na I., II. in III. varstveno območje. Pri tem določa izhodišča, kaj bi lahko bilo dovoljeno in kaj ne v posameznih varstvenih območjih. Izjemnega pomena je, da za I. in II. varstveno območje predvideva prepoved vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju (z možnimi izjemami). Avtorji so pri zavestno uporabili besedno zvezo motorna vozila in ne vozila, saj se zavedajo, da je nujno potrebno razlikovati med motornimi vozili in kolesi, da so slednja po vplivu na okolje in naravo primerljiva z drugimi podobnimi oblikami rekreacije (npr. pohodništvom), hkrati pa ena izmed priložnosti trajnostnega rekreacijskega in turističnega produkta.

V okviru projekta NATREG se je oblikovala neformalna skupina za Pohorje, ki je oblikovala vizijo Pohorje 2030 in je bila v začetku februarja 2012 predstavljena na posvetu v Mariboru. Udeležil se je tudi mag. Marjan Hribar, direktor Direktorata za turizem in internacionalizacijo, ki podpira zastavljene cilje in aktivnosti predvidene na območju Pohorja. Med drugim pa je v svojem prispevku izpostavil nujnost po drugačni pravni ureditvi kolesarjenje kot jo je predvidel osnutek Zakona o vožnji z vozili v naravnem okolju objavljen v letu 2011 in po ločevanju med motornimi vozili in kolesi.

Peter Zajc, odprimopoti.si

Razvojno-raziskovalni sektor Državnega zbora Slovenije: V glavnem je kolesarstvo v Alpah regulirano le v sklopu predpisov, ki veljajo za posamezno posebej zavarovano območje

Razvojno-raziskovalni sektor Državnega zbora Slovenije je pripravil primerjalni pregled Ureditev vožnje v naravnem okolju Alp. Primerjalni pregled zajema prikaz normativne ureditve vožnje v naravnem okolju Alp v državah Avstrije, Francije, Italije, Nemčije in Švice. Podatke so črpali predvsem s spletnih strani ministrstev in agencij za okolje ter spletne strani Alpske konvencije. V Franciji in Sloveniji je za področje varstva narave pristojna država, v Italiji dežele in pokrajine, v Nemčiji in Avstriji pa posamezne zvezne dežele.

V nobeni državi pogodbenici Alpske konvencije ne obstaja poseben zakon, ki bi pokrival samo področje vožnje v naravnem okolju. Avtorici primerjalnega pregleda v zaključku ugotavljata, da sta "glede celovitega urejanja kolesarjenja v Alpah našli zelo malo podatkov in da je kolesarstvo v Alpah regulirano le v sklopu predpisov, ki veljajo za posamezno posebej zavarovano območje (naravni parki)".

Po pregledu primerjalnega gradiva lahko ugotovimo, da na širšem območju Alp, razen izjem, ne poznajo splošne prepovedi kolesarjenja v naravnem okolju, kar je bilo predlagano v osnutku Zakona o vožnji z vozili v naravnem okolju v letu 2011.

Je pa takšno stanje precej bližje stališču Slovenske kolesarske pobude, ki si prizadeva omogočiti dovoljeno kolesarjenje po vseh poteh, kolovozih, vlakah in gozdnih cestah, razen na določenih območjih, kjer bi zaradi kolesarjenja prišlo do nezaželenih okoljskih vplivov (npr. erozija tal) ali konfliktov z drugimi uporabniki naravnega okolja (npr. težave pri srečevanju s pešci na zelo obiskanih poteh), hkrati pa si prizadeva tudi za uveljavljanje in širjenje spoštovanja kodeksa gorskega kolesarjenja.

>> celoten dokument Ureditev vožnje v naravnem okolju Alp

Peter Zajc, odprimopoti.si

Slovenska kolesarska pobuda se je sestala z vodstvom Planinske zveze Slovenije

Slovenska kolesarska pobuda se je 14. januarja 2012 na sedežu Planinske zveze Slovenije sestala s predstavniki Planinske zveze Slovenije na temo dvonamenske rabe planinskih poti. Kljub različnim izhodiščem, je pogovor potekal v produktivnem in kooperativnem duhu. Zaključke srečanja lahko strnemo v:

• udeleženci se strinjajo o skupnem naravovarstvenem interesu;
• udeleženci se strinjajo o skupnem nastop za omejevanje motornih vozil v naravnem
• okolju;
• udeleženci se strinjajo o pomenu skupnega izpostavljanje primerov dobrih praks in omejevanju medijskih konfliktov in odzivov na temo kolesar – planinec;
• udeleženci se strinjajo, da so osnove za nadaljnje sodelovanje podrejanje močnejšega šibkejšemu ter samoomejevanje, kjer je to potrebno;
• udeleženci se strinjajo o spodbujanju in večanju pomena sodelovanje planinskih in kolesarskih društev pri odpiranju planinskih poti za dvonamensko rabo;
• udeleženci se strinjajo o pomenu in potrebi organiziranega sodelovanja vzdrževanja planinskih poti s strani kolesarjev;
• udeleženci se strinjajo o potrebi ureditve sistemskega financiranja planinskih poti s strani države;
• udeleženci se strinjajo o potrebi ureditve in spodbujanje kolesarskih parkov na za to primernih področjih, kot so npr. gorski turistični centri.
• udeleženci se strinjajo, da bo potrebno za zagotovitev ustrezne podpore in uveljavitve javnega interesa oblikovanje širšega družbenega dialoga na regionalnem in nacionalnem nivoju.
• udeleženci se strinjajo, da je potrebno dialog med Planinsko zvezo Slovenije in Slovensko kolesarsko pobudo nadaljevati.

>> celoten zapisnik srečanja

Peter Zajc, odprimopoti.si

Gorsko kolesarstvo ali gorsko kolesarjenje?

Obe besedni zvezi, gorsko kolesarstvo in gorsko kolesarjenje, se uporabljata nedosledno, kar velja tako za medijske zapise kot strokovne publikacije (npr. diplomska in podiplomska dela). Po mnenju Slovenske kolesarske pobude bi ena izmed možnih rešitev bila, da se gorsko kolesarstvo uporablja kot širši pojem, ki ne obsega le dejavnosti kolesarjenja, pač pa tudi npr. industrijo izdelave koles, turistično panogo ... besedna zveza gorsko kolesarjenje pa bi se nanašala na samo dejavnost izvajanja kolesarjenja. Vprašanje o primernosti našega predloga smo naslovili na Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, ki je pritrdil našemu predlogu.

Glede na to, da ste v Slovenski kolesarski pobudi sami zaznali potrebo po pomenskem razlikovanju med poimenovanjem panoge oz. dejavnosti, torej kolesarstvom, ter konkretnim opravljanjem tega dejanja, torej gorskim kolesarjenjem, je tudi z jezikovnega vidika možnost za tovrstno pomensko razlikovanje popolnoma odprta in sprejemljiva. Ker gre za terminološko razlikovanje med tema dvema pojmoma, tudi v Sekciji za terminološke slovarje na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU podpiramo odpravljanje terminoloških nejasnosti z dosledno rabo, četudi se sicer v splošnem jeziku dopušča raba besede kolesarstvo tudi v pomenu 'dejanja'. (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša)

Celotni odgovor v pdf najdete na tej povezavi.

Slovenska kolesarska pobuda si bo odslej prizadevala za dosledno uporabo besedne zveze gorsko kolesarstvo kot širši pojem, ki obsega tudi npr. industrijo izdelave koles, turistično panogo ... ter gorsko kolesarjenje za dejavnost izvajanja kolesarjenja.

Primer: Gorsko kolesarstvo v Sloveniji čakajo pomembni izzivi, med drugim tudi legalizacija vožnje v naravnem okolju. V čez vikend smo bili na gorskem kolesarjenju na Pohorju.

Peter Zajc, odprimopoti.si

Srečanje s Planinsko zvezo Slovenije

Slovenska kolesarska pobuda se je 4. januarja 2012 sestala z vodstvom Planinske zveze Slovenije na temo dvonamenske rabe planinskih poti. Več o tem kmalu.

Peter Zajc, odprimopoti.si