S "peciklom" na vlak v Sloveniji? Pogosto nemogoče.

Foto: Slovenske železnice

Konzorcij odprimopoti.si se je pridružil iniciativni skupini, ki se je oblikovala na pobudo Slovenske kolesarske mreže. 

Inciativna skupina je danes na generalnega direktorja SŽ g. Dušana Mesa in direktorja SŽ - potniški promet naslovila odprto pismo z zahtevami kolesarjev in drugih potnikov s posebnimi potrebami ob pričakovanem nakupu novih potniških vlakovnih garnitur.

Pri nakupu novih vlakovnih potniških garnitur od Slovenskih železnici iniciativna skupina pričakuje, da bodo upoštevali njene predloge glede izboljšanih zmogljivosti in storitev za prevoz potnikov s kolesi in posebnimi potrebami.

 

Smo v trenutku, ko se lahko popravijo stare napake in se nameni somodalnosti in intermodalnosti vlaka in koles nov zagon - tako na poteh po vsakdanjih opravkih kot tudi v prostem času.

>>  Dopis s pobudo
>>  Predlog predelav
>>  Primeri dobrih praks

Iniciativno skupino sestavljajo Slovenska kolesarska mreža, Koalicija za trajnostno prometno politiko, GIS Pohodništvo in kolesarstvo, Center za uravnotežen razvoj podeželja Kranj, Svetovalni organ Gorenjska za razvoj kolesarstva, konzorcij odprimopoti.si, Center mobilnosti Maribor, Operativna inicativa za Bohinjsko progo, IPOP in Focus, društvo za sonaraven razvoj.
 

"Zakaj Slovenija ni gorskokolesarski raj?"

"Zakaj Slovenija ni gorskokolesarski raj?"
Okrogla miza v okviru sejma Natour Alpe Adria, 28. 1. 2016, ob 16. uri


Foto: Uroš Švigelj

Za skok v naravo je kolo kot naročeno, odlično je za naše zdravje in prevetritev glave, z njim pa lahko v Sloveniji zgradimo tudi bolj trajnostni turizem. Kolesarski turizem je odličen za gospodarstvo, še posebej za lokalna podeželska gospodarstva. Kolesarski gost neredko obiskuje manjše in odmaknjene kraje, pri čemer raje izbere lokalne ponudnike. Med njimi so pogosto kmetije, s čimer kolesarski gost na svoj način sodeluje pri ohranjanju kulturne krajine – te pogosto podcenjene naravne in kulturne vrednote Slovenije.

V številnih hribovitih in gorskih občinah je kolesarjenje strateški turistični proizvod. Tako kot na primer v Tolminu, ki se ponaša z nazivom Alpsko mesto 2016 ter si prizadeva za do narave prijazen in družbeno odgovoren razvoj alpskega prostora. Pri tem pa se Posočje, Koroška, Gorenjska in podobne regije v svojih prizadevanjih za razvoj zelenega turističnega proizvoda v obliki gorskega kolesarjenja soočajo s številnimi težavami.

Slovenski turizem gostom skozi številne promocijske dejavnosti daje obljubo: Slovenija – zelena, aktivna, zdrava. Ali je morda ta obljuba na trhlih temeljih?

14 slovenskih organizacij s področja kolesarstva in turizma se je pred časom združilo v konzorcij odprimopoti.si z namero po usklajenem in celovitem delovanju za načrti razvoj gorskega kolesarstva in kolesarjenja. Ena izmed prioritet sodelovanja so prizadevanja za spremembo slovenske pravne ureditve, ki ni naklonjena gorskemu kolesarjenju kot enemu izmed priljubljenih športov na prostem. Tudi zaradi tvornega delovanja konzorcija odprimopoti.si je bila v letu 2014 ustanovljena medresorska delovna skupina za ureditev gorskega kolesarjenja, katere namen je podati predloge izboljšav pravne ureditve dostopa do naravnega okolja za gorsko kolesarjenje.

Na okrogli mizi v organizaciji konzorcija odprimopoti.si, bodo poleg vizij razvoja, rezultatov delovanja konzorcija odprimopoti.si v letu 2015 predstavljene tudi ovire, ki preprečujejo, da Slovenija navkljub številnim danostim še vedno ni gorskokolesarski raj.

Program

I. del
16.00 do 16.50 (moderator: Peter Zajc)
1. Peter Zajc, RRA Koroška:
(Ne)razumevanje problematike gorskega kolesarjenja
2. Marko Lenarčič/Dušan Štrucl, Pohodništvo in kolesarjenje GIZ:
Pomen specializacije turističnih ponudnikov
3. Jože Rovan, Komisija za turno kolesarstvo, Planinska zveza Slovenije:
Vizija razvoja gorskega kolesarstva v okviru Planinske zveze Slovenije
4. Milena Černilogar, Kolesarska zveza Slovenije:
Vizija razvoja gorskega kolesarstva v okviru Kolesarske zveze Slovenije
5. Lado Cindro, KGK Volja - Slovenski gorniški klub Skala:
Gorsko kolesarjenje kot rekreativna dejavnost
6. Danilo Brecelj, Zbornica gorskih centrov-Gospodarska zbornica Slovenije ter Združenje slovenskih žičničarjev GIZ:
Pomen gorskega kolesarjenja za gorske centre ter upravljavce žičnic
7. Andrej Žigon, Zavod Aliansa:
Izziv vzpostavljanja kolesarskih parkov in parkov enoslednic v Sloveniji
8. Jan Klavora, Soča Outdoor Festival:
Kaj pomeni gorsko kolesarjenje za Soča Outdoor Festival ter dolino Soče?
9. Peter Dakskobler, Soča Outdoor Festival:
Kje je mesto gorskemu kolesarjenju v Triglavskem narodnem parku?

16.50 do 17.00 odmor

II. del
17.00 do 18.00 Okrogla miza z udeleženci (moderator: Andrej Dekleva)

Odprimopoti.si je tudi tik ob koncu leta 2015 nadaljeval z zagovorništvom urejanja gorskega kolesarjenja

Konec novembra, 30. 11. 2015, smo se udeležili 2. srečanja medresorske delovne komisije za ureditev gorskega kolesarjenja. Na njej smo med drugim zbranim predstavnikom ministrstev, Zavoda za gozdove, Zavoda RS za varstvo narave ter predstavnikom lastnikov zemljišč predstavili izbrane dobre prakse urejanja gorskega kolesarjenja po svetu. Zapisnik srečanja s prilogami smo objavili na naši spletni strani.

V sredini decembra 2016 smo se odzvali v javni razpravi o osnutku Načrta upravljanja Triglavskega narodnega parka za obdobje 2016–2025. Med drugim smo opozorili na nujnost čimprejšnje spremembe napake v Zakonu o Triglavskem narodnem parku (Ur. l. RS, št. 52/2010 in 46/2014 – ZON-C, v nadaljevanju ZTNP-1). Ob sprejemanju ZTNP-1 pred leti je namreč prišlo do napake, da za 3. varstveni režim veljajo strožji kriteriji možnosti gorskega kolesarjenja, kot pa za 1. in 2. varstveni režim, ki sta v splošnem strožja glede ostalih omejitev. Dokument s pripombami smo objavili na naši spletni strani.

Po Poti spomina in tovarištva (PST) okoli Ljubljane se lahko vozimo s kolesi pod pogojem, da pešci niso ogroženi

To, da je kolesarjenje pomembno kot transport in reakreacija, spoznavajo tudi v Mestni občini Ljubljana. O tem lahko sklepamo na podlagi sprejetja odloka v juliju 2015, s katerim so ukinili  prepoved vožnje s kolesi po PST.

V zavodu Turizem Ljubljana so pojasnili, da je bila z odlokom, ki je  bil 31. 7. 2015 objavljen v Uradnem listu RS št. 57/2015, črtana 8. alineja Odloka o urejanju in čiščenju občinskih cest in javnih zelenih površin iz leta 2009. Ta je na javnih zelenih površinah prepovedovala ustavljati, parkirati ali se voziti z vozili, delovnimi stroji, motornimi kolesi in kolesi, razen izjemoma za potrebe vzdrževanja zelenih površin. Kot zelena površina je bila zajeta tudi "Pot spominov in tovarištva". Poleg tega je k nejasnosti glede kolesarjenja prispevala tudi brošura o Poti spominov in tovarištva. V njej je pisalo, da je po PST dovoljena vožnja z navadnimi kolesi, prepovedana pa je vožnja z gorskimi kolesi in  tekmovanje z navadnimi kolesi.  Ta tekst so že popravili na spletni strani, spremenjen pa bo tudi v tiskani brošuri, ko bo v kratkem ponovno izšla.

Hvala Boštjanu Vircu za informacije.

Lado Cindro, odprimopoti.si

Foto: www.visitljubljana.com

Prejeli smo pojasnilo Ministrstva za okolje in prostor

Konec poletja 2015 smo napovedali, da se bomo glede nejasnosti v tolmačenju zakonodaje obrnili na Ministrstvo za okolje in prostor.

V začetku septembra 2015 smo pripravili dopis z vprašanji. Konec oktobra 2015 smo s strani Ministrstva za okolje in prostor prejeli dopis s pojasnili.

Zanimalo nas je predvsem dvoje.

Odprimopoti.si: Če v danem trenutku ne obstaja uradna evidenca planinskih poti, kako je možno nedvoumno vedeti, da je neko zemljišče del planinske poti?

Ministrstvo: potrjujejo, da v danem trenutku ne obstaja uradna evidenca planinskih poti ter da status planinskih poti ni urejen, kot to predvideva Zakon o planinskih poteh. Izpostavi pa, da je povsem jasno, da same planinske poti obstajajo. Za ugotovitev ali je neko zemljišče del planinske poti je po mnenju ministrstva v danem trenutku relevanten znak za planinske poti - Knafeljčeva markacija. Dodajajo, da so k reševanju problema že pristopili in sicer v okviru prenove prostorske zakonodaje.

Odprimopoti.si: V kakšnem razmerju sta Zakon o ohranjanju narave in Zakon o Triglavskem narodnem parku ter določbe katerega zakona je potrebno upoštevati pri pridobivanju dovoljenja za javno prireditev na območju Triglavskega narodnega parka? Prireditve, kot je recimo gorskokolesarski maraton.

Ministrstvo: pojasnjujejo, da za ureditev vožnje s kolesi v naravnem okolju na območju Triglavskega narodnega parka veljajo določbe Zakona o Triglavskem narodnem parku. Vendar dodajajo, da menijo, da je potrebno za soglasje za javne prireditve potrebno upoštevati tudi določbe Zakona o ohranjanju narave. In tako naj bi soglasji k javni prireditvi dajali dve instituciji - Zavod RS za varstvo narave ter Javni zavod Triglavski narodni park.

Dopis z vprašanji odprimopoti.si
Odgovori Ministrstva za okolje in prostor

Peter Zajc,
predstavnik odprimopoti.si

Prvo srečanje medresorske delovne skupine za ureditev gorskega kolesarjenja

V četrtek, 24. septembra 2015, je na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo potekalo 1. srečanje medresorske delovne skupine za ureditev gorskega kolesarjenja. Koordinacijo medresorske delovne skupine je prevzela Eva Štravs Podlogar, v.d. generalne direktorice za turizem in internacionalizacijo.

Konzorcij odprimopoti.si je bil pobudnik oblikovanja tovrstne skupine, saj vseskozi poudarjamo, da je zakonodajni vidik gorskega kolesarjenja kot športa na prostem v pristojnosti več resorjev ter, da za ureditev potrebujemo sodelovanje vseh relevantnih. Veseli nas, da se je po dobrem letu dni končno uspelo za isto mizo vsesti vsem ključnim vpletenim. Udeležba več kot dvajset posameznikov in posameznic na 1. srečanju daje vtis, da je tema aktulna.

Prvo srečanje ni dopuščalo česa več kot pa uvodnih misli in poudarkov prisotnih. Upamo pa, da bo nadaljevanje dela skupine omogočilo čimprejšnje in konkretne spremembe. V konzorciju odprimopoti.si izhajamo iz stališča, da smo predstavniki gorskih kolesarjev in lastnikov zemljišč na treh neformalnih srečanjih v letih 2014 in 2015 že uskladili ključne potrebne spremembe zakonodaje, s čimer se strinjajo tudi v Kmetijsko gozdarski zbornici, Zvezi lastnikov gozdov, Komisiji za turno kolesarstvo Planinske zveze Slovenije ter Slovenski kolesarski mreži.

>> Zapisnik 1. srečanja medresorske delovne skupine za ureditev gorskega kolesarjenja <<

Peter Zajc,
predstavnik odprimopoti.si

Prejeli smo odgovor Zavoda RS za varstvo narave

Foto: Aleš Fevžer

Pred nekaj dnevi smo prejeli pojasnilo Zavoda RS za varstvo narave, OE Nova Gorica, na naš dopis, v katerem smo jih prosili za dodatna pojasnila o zavrnitvi izdaje predhodnega soglasja za maraton v okviru Soča Outdoor Festivala 2015. V pojasnilih ne odstopajo od svojega prvotnega stališča.

O tej tematiki smo pisali v objavi na našem blogu. Nadaljnje medijske objave v Delu (članek, kolumna) Primorskih novicah in na spletnem portalu mtb.si so dale tematiki dodatno pozornost. Izjavo za javnost je pripravila tudi Planinska zveza Slovenije.

V svojih objavah se želimo distancirati od čustvenih, subjektivnih opazk in ocen ter želimo podajati in opozarjati na gola dejstva. V tem duhu bomo tudi nadaljevali. S tem ne želimo zmanjševati vrednosti prostovoljnega dela številnih, v preteklosti in danes. Še več, menimo, da je širša družbena vrednost tega dela podcenjena. Vendar želimo z opozarjanjem na neurejeno stanje odpreti prostor za javni diskurz o pomenu javnega interesa za razvoj športov na prostem v Sloveniji.

V tem trenutku status planinskih poti v Sloveniji, kot ga predvideva Zakon o planinskih poteh (Uradni list RS, št. 61/07; v nadaljevanju: ZplanP) ni urejen. To je s svojim mnenjem potrdilo tudi Ministrstvo za okolje in prostor, ki ne vodi in vzdržuje evidence planinskih poti "ker še ni prejelo nobene vloge, ki bi izkazovala, da so izpolnjeni predhodni pogoji za ta status." Pojavlja se dvom, katera pa torej v tem trenutku je uradna evidenca iz katere je možno nedvoumno ugotoviti ali je neko zemljišče del planinske poti in kdo jo upravlja? In kakšen je status zemljišč v danem trenutku, ko preko njih potekajo planinske poti, ki nimajo statusa planinskih poti, kot to predvideva ZplanP? ZplanP namreč predvideva, da se z evidenco planinskih poti ne le vzpostavi prostorski prikaz planinskih poti. Temveč se tem zemljiščem, preko katerih potekajo planinske poti s statusom, dodeli tudi dejanska raba neplodno zemljišče. S prošnjo po dodatnem pojasnilu se bomo obrnili na Ministrstvo za okolje in prostor ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

Ravno tako se pojavlja dvom glede načinov urejanja voženj z gorskim kolesom na območju Triglavskega parka. Ministrstvo za okolje in prostor je na državljansko pobudo leta 2014 v primeru tolmačenja Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo in 58/12) podalo mnenje, da je "novela Zakona o ohranjanju narave (ZON) glede na Zakon o kmetijskih zemljiščih kasnejši in splošnejši predpis, katerega namen je bil, da v delih, ki se nanaša na ureditev vožnje v naravnem okolje le to uredi v celoti. Poleg tega pa je to razvidno tudi iz zakonskega besedila ohranjena specialnejša ureditev iz Zakona o planinskih poteh in Zakona o gozdovih, ki oba urejata vožnjo v naravnem okolju. V vseh drugih primerih pa velja splošna ureditev iz novele ZON, da je vožnja po utrjenih poteh dovoljena, če temu ne nasprotuje lastnik ali upravljavec poti." Dodatno je Zakon o ohranjanju narave v prehodnih določbah (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B in 46/14) v 167. členu določil, da "z dnem uveljavitve tega zakona postanejo javni zavodi Triglavski narodni park, Spominski park Trebče in Park Škocjanske jame upravljavci zavarovanih območij in nadaljujejo z upravljanjem zavarovanih območij v skladu z določbami tega zakona in določbami aktov o zavarovanju, če niso v nasprotju s tem zakonom." Glede urejanja voženj z gorskimi kolesi je Zakon o Triglavskem narodnem parku (Uradni list RS, št. 52/10 in 46/14 – ZON-C) v nasprotju z določbami Zakona o ohranjanju narave. Zato se poraja vprašanje ali ne na območju Triglavskega narodnega parka glede voženj z gorskim kolesom in dovoljenj za javno prireditev gorskega kolesarjenja veljalo določbe Zakona o ohranjanju narave in ne Triglavskega narodnega parka? S prošnjo po dodatnem pojasnilu se bomo obrnili na Ministrstvo za okolje in prostor.

Peter Zajc,
predstavnik odprimopoti.si