Prejeli smo odgovor Zavoda RS za varstvo narave

Foto: Aleš Fevžer

Pred nekaj dnevi smo prejeli pojasnilo Zavoda RS za varstvo narave, OE Nova Gorica, na naš dopis, v katerem smo jih prosili za dodatna pojasnila o zavrnitvi izdaje predhodnega soglasja za maraton v okviru Soča Outdoor Festivala 2015. V pojasnilih ne odstopajo od svojega prvotnega stališča.

O tej tematiki smo pisali v objavi na našem blogu. Nadaljnje medijske objave v Delu (članek, kolumna) Primorskih novicah in na spletnem portalu mtb.si so dale tematiki dodatno pozornost. Izjavo za javnost je pripravila tudi Planinska zveza Slovenije.

V svojih objavah se želimo distancirati od čustvenih, subjektivnih opazk in ocen ter želimo podajati in opozarjati na gola dejstva. V tem duhu bomo tudi nadaljevali. S tem ne želimo zmanjševati vrednosti prostovoljnega dela številnih, v preteklosti in danes. Še več, menimo, da je širša družbena vrednost tega dela podcenjena. Vendar želimo z opozarjanjem na neurejeno stanje odpreti prostor za javni diskurz o pomenu javnega interesa za razvoj športov na prostem v Sloveniji.

V tem trenutku status planinskih poti v Sloveniji, kot ga predvideva Zakon o planinskih poteh (Uradni list RS, št. 61/07; v nadaljevanju: ZplanP) ni urejen. To je s svojim mnenjem potrdilo tudi Ministrstvo za okolje in prostor, ki ne vodi in vzdržuje evidence planinskih poti "ker še ni prejelo nobene vloge, ki bi izkazovala, da so izpolnjeni predhodni pogoji za ta status." Pojavlja se dvom, katera pa torej v tem trenutku je uradna evidenca iz katere je možno nedvoumno ugotoviti ali je neko zemljišče del planinske poti in kdo jo upravlja? In kakšen je status zemljišč v danem trenutku, ko preko njih potekajo planinske poti, ki nimajo statusa planinskih poti, kot to predvideva ZplanP? ZplanP namreč predvideva, da se z evidenco planinskih poti ne le vzpostavi prostorski prikaz planinskih poti. Temveč se tem zemljiščem, preko katerih potekajo planinske poti s statusom, dodeli tudi dejanska raba neplodno zemljišče. S prošnjo po dodatnem pojasnilu se bomo obrnili na Ministrstvo za okolje in prostor ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

Ravno tako se pojavlja dvom glede načinov urejanja voženj z gorskim kolesom na območju Triglavskega parka. Ministrstvo za okolje in prostor je na državljansko pobudo leta 2014 v primeru tolmačenja Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo in 58/12) podalo mnenje, da je "novela Zakona o ohranjanju narave (ZON) glede na Zakon o kmetijskih zemljiščih kasnejši in splošnejši predpis, katerega namen je bil, da v delih, ki se nanaša na ureditev vožnje v naravnem okolje le to uredi v celoti. Poleg tega pa je to razvidno tudi iz zakonskega besedila ohranjena specialnejša ureditev iz Zakona o planinskih poteh in Zakona o gozdovih, ki oba urejata vožnjo v naravnem okolju. V vseh drugih primerih pa velja splošna ureditev iz novele ZON, da je vožnja po utrjenih poteh dovoljena, če temu ne nasprotuje lastnik ali upravljavec poti." Dodatno je Zakon o ohranjanju narave v prehodnih določbah (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B in 46/14) v 167. členu določil, da "z dnem uveljavitve tega zakona postanejo javni zavodi Triglavski narodni park, Spominski park Trebče in Park Škocjanske jame upravljavci zavarovanih območij in nadaljujejo z upravljanjem zavarovanih območij v skladu z določbami tega zakona in določbami aktov o zavarovanju, če niso v nasprotju s tem zakonom." Glede urejanja voženj z gorskimi kolesi je Zakon o Triglavskem narodnem parku (Uradni list RS, št. 52/10 in 46/14 – ZON-C) v nasprotju z določbami Zakona o ohranjanju narave. Zato se poraja vprašanje ali ne na območju Triglavskega narodnega parka glede voženj z gorskim kolesom in dovoljenj za javno prireditev gorskega kolesarjenja veljalo določbe Zakona o ohranjanju narave in ne Triglavskega narodnega parka? S prošnjo po dodatnem pojasnilu se bomo obrnili na Ministrstvo za okolje in prostor.

Peter Zajc,
predstavnik odprimopoti.si

Ali je Soča Outdoor Festival maraton ob letošnji odpovedi neupravičeno ostal brez potrebnega soglasja Zavoda RS za varstvo narave?

Odprimopoti.si ne počiva. Čeprav že nekaj časa nismo objavljali. Tudi zato, ker smo se zakopali v enega izmed problemov.

Letošnje leto v Posočju ni bilo gorskokolesarskega maratona. Morda po krivici.

Zakaj? In kaj ima s tem dejstvo, da v Sloveniji v tem trenutku nimamo planinskih poti s tem statusom in tudi ne moremo imeti dvonamenskih planinskih poti – namenjenih hoji in gorskemu kolesarjenju.

Organizator Soča Outdoor Festivala letošnje poletje ni izvedel gorskokolesarskega maratona, ker je Zavod RS za varstvo narave, OE Nova Gorica, zavrnil izdajo prehodnega soglasja za organizacijo javne prireditve vožnje s kolesi v naravnem okolju. Zavrnil ga je, ker trasa deloma poteka po neformalni planinski poti. In deloma po Triglavskem narodnem parku.

Utemeljeno sklepamo, da je znatna verjetnost, da je bila odločitev o zavrnitvi predhodnega soglasja napačna.

Podrobneje v dopisu, ki smo ga 12. avgusta 2015 poslali Zavodu RS za varstvo narave RS, OE Nova Gorica. V vednost pa tudi: Zavodu RS za varstvo narave – osrednja enota, Ministrstvu za okolje in prostor, podjetju Soča festival d.o.o., Triglavskemu narodnemu parku in Planinski zvezi Slovenije.

Kot kaže, je organizator Soča outdor festivala ob letošnji odpovedi maratona res naredil dobro in premišljeno potezo. Ki bo na dolgi rok imela ugodne posledice za razvoj gorskega kolesarstva v Sloveniji. Le na način, da si prizadevamo dogodke in aktivnosti organizariti legalno, lahko javno opozarjamo na zablode in nerazumne odločitve. In iščemo rešitve. Le na ta način lahko pričnemo odpravljati težave v samem jedru problema.

Izvedli smo prvi slovenski Trejl bilding vikend

Da se. S parom rok in nog. V skoraj 40 kompletih. In glavo. Ok, skoraj 40 glavami. V soboto in nedeljo, 9. in 10. maja v Jamnici na Koroškem, izveden prvi slovenski Trejl bilding vikend je pokazal, da entuziazem in prostovoljstvo lahko premikata. Ne le kupe zemlje, ampak tudi, morda pregovorno, slovensko vrtičkarstvo in nezmožnost sodelovanja.

Trejl bilding vikend je bil zamišljen kot dneva izmenjave znanja in izkušenj s področja legalizacije, vzpostavljanja, gradnje in vzdrževanja gorskokolesarskih poti. In to preizkusiti tudi na terenu. Če smo organizatorji bili morda rahlo na trnih, kako bo vse skupaj izpadlo, smo koncu presrečni. Ne le, da smo vsi prisotni, skoraj 40 gorskih kolesarjev in tudi kakšna gorska kolesarka, staknili glave in na pladenj dali (skoraj) vse, kar vemo in znamo v Sloveniji. In tega ni malo, tega je ogromno!

Morda nenadejana dodana vrednost tovrstnega dogodka je bila nesebičnost in pripravljenost sodelovanja za skupno dobro. Na Trejl bilding vikendu večkrat predebatirana ideja o "mtb delovnih brigadah" ni zelo daleč od nadaljnje realizacije. Poznamo način(e), kako do legalnega. Imamo voljo in pripravljenost. In v nekaj letih lahko z minimalnimi finančnimi sredstvi prekopljemo marsikateri konec Slovenije. Nekoč so tako nastala današnje ceste, planinske poti, telefonske povezave, celo gimnazije!

Zakaj pa ne bi sami sebi in drugim ustvarili, to kar želimo in potrebujemo? Trejl bilding vikend bo delal naprej. Morda že to jesen. Spremljajte nas na www.odprimopoti.si ter www.facebook.com/odprimopoti.si.

>> Trejl bilding vikend 2015 - teorija (.pdf) <<
>> "Trejl bilding vikend je bil bomba", objava na mtb.si << 
>> Foto galerija Mitja Sodja (Bikepark Vogel) <<
>> Objava na Bike Park Slovenia blog <<

Peter Zajc,
predstavnik odprimopoti.si

Težave, na katere lahko naletijo prireditelji MTB dogodkov

Dejanska raba (vir: MKGP)

Pred časom je prišla do nas novica, da imajo nekateri prireditelji MTB dogodkov težave pri pridobivanju dovoljenj za javno prireditev po Zakonu o ohranjanju narave (ZON) – predvsem na kmetijskih zemljišč.

Naj spomnimo, kaj je sprememba ZON lansko leto prinesla za organizatorje prireditev:
1. Vožnja s kolesi v naravnem okolju je dovoljena na podlagi dovoljenja za javno prireditev (v skladu z Zakonom o javnih zbiranjih) ter predhodnega soglasja Zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN), ki ga pridobi organizator.
2. Vlogo za predhodno soglasje je potrebno na ZRSVN oddati najmanj 30 dni pred dnevom javne prireditve.
3. Če trasa poteka po gozdnem prostoru ali kmetijskem zemljišču, morata Zavod za gozdove Slovenije ali kmetijsko-svetovalna služba v roku 14 dni podati predhodno soglasje ZRSVN.
4. ZRSVN lahko določi pogoje, pod katerimi se prireditev lahko izvede (čas, predvidena trasa, trajanje, sanacijski ukrepi …).
5. Po 161a. členu ZON (najlažji prekrški) je predvidena globa 1.250 do 1.500 € za organizatorja (pravna oseba, samostojni podjetnik), ki:
- prireditev izvede brez dovoljenja,
- v nasprotju z njim ali
če po končani javni prireditvi ne približa stanja prireditvenega prostora stanju, v kakršnem je bil pred prireditvijo.
Dodatno je predvidena še globa 500 € za odgovorno osebo. Globa 100 € je predvidena tudi za posameznika, ki:
- prireditev izvede brez dovoljenja,
- v nasprotju z njim ali
- če po končani javni prireditvi ne približa stanja prireditvenega prostora stanju, v kakršnem je bil pred prireditvijo.

Če gre trasa po kmetijskem zemljišču, ZRSVN torej pridobi predhodno mnenje s strani kmetijsko-svetovalne službe. Po naših informacijah kmetijsko-svetovalna služba na kmetijsko gozdarskih zavodih preveri potek trase glede na dejansko rabo kmetijskega zemljišča. Zaposleni to storijo preko javnega pregledovalnika http://rkg.gov.si/GERK/WebViewer.

Tukaj pa lahko nastane problem. Po naših informacijah so zaposleni na kmetijsko gozdarskih zavodih prejeli navodila za delo z vlogo za pridobitev predhodnega mnenje za javno prireditev z vozili na motorni pogon ali kolesi, ki se izvaja na kmetijskih zemljiščih. Navodila sledijo določilom Zakona o ohranjanju narave (ZON), ki v 28. c členu ZON navaja, da mora biti mnenje negativno, če trasa poteka po dejanski rabi njive in vrtovi ali trajni nasadi.

Slika 1: Navodila kmetijskim svetovalcem

Kdo lahko ima problem? Kjer bo šla trasa prireditve po utrjeni poti skozi sadovnjak ali recimo vinograd ali oljčni nasad ali ... namreč poljske poti, kolovozi in druge utrjene poti niso izvzete iz kmetijskih zemljišč. In tako bo svetovalec kmetijsko-svetovalne služne izdal negativno mnenje.

Na problem smo v danem trenutku neformalno opozorili Kmetijsko gozdarsko zbornico in Ministrstvo za okolje in prostor. Po naših informacijah se zavedajo težav, ki lahko nastanejo pri pridobivanju dovoljenje za MTB prireditve, predvsem v posameznih delih Slovenije. Vendar so v tem trenutku določila ZON takšna, kakršna so. Za spremembno pa bo potrebno spremeniti določila ZON – kar pa ne bo enostavno. Vsaj za leto 2015 v normativnem programu Vlade RS ni razbrati namenov, da bi se ZON spreminjal. Kljub obetavnim napovedim ministrstva na javnih predstavitvah ZON v letu 2014, da bo to storjeno. Že zaradi podviga poslancev Državnega zbora RS, ki so uzakonili, da je globa za nedovoljeno vožnjo po ZON s kolesom 100 €, za tovrstno z motornim vozilom pa od 40 do 100 €. Po neuradnih informacijah naj bi bila težava kadrovska "podhranjenost" Ministrstva za okolje in prostor.

Pri odprimopoti.si si bomo v nadalje prizadevali, da se skupaj s pristojnimi službami najde ugodnejša rešitev obstoječega stanja.

Med tem pa bomo veseli vseh izkušenj s terena! Če imate kakršnokoli vprašanje ali idejo, se obrnite na odprimo.poti@gmail.com.

Peter Zajc,
predstavnik odprimopoti.si

Po ZON je čas za ZOG – Zakon o gozdovih

V torek, 3. 2. 2015, smo se predstavniki odprimopoti.si v Ljubljani udeležili že III. srečanja s predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Zveze lastnikov gozdov in Združenjem turističnih kmetij.

Odprtost in delo na dolgi rok prinaša rezultate - vsi organi Kmetijsko gozdarske zbornice (strokovni svet, upravni odbor, svet zavoda) so oblikovali stališče, da podpirajo spremembe Zakona o gozdovih v smeri sprememb ZON (Zakon o ohranjanju narave) – vožnja v conah B, C in D dovoljena po utrjenih poteh, če temu ne nasprotuje lastnik ali upravljavcev zemljišča. Pri čemer naj bo dodano, da se uporabniki (kolesarji) na teh poteh gibamo na lastno odgovornost.

Da pa bi to tega tudi dejansko prišlo, bo potrebno še precej dela in potrpljenja – proces Zakona o gozdovih naj se ne bi začel pred letom 2016. 


Peter Zajc,

predstavnik odprimopoti.si

O gorskem kolesarjenju v Državnem svetu RS

Je gozd naše skupno dobro?

V četrtek, 15. januarja 2015, je v Državnem svetu RS potekal posvet "Gozd - naše skupno dobro". Posvet, v organizaciji Umanotere in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je del priprav na proces sprememb zakonodaje s področja gozdov in gozdarstva. Med drugim je bilo povedano, da naj bi bil Zakon o gozdovih uvrščen v normativni program Vlade RS v letu 2016, do letošnjega poletja pa naj bi Vlada RS v parlamentarno obravnavo vložila Zakon o gozdovih v lasti Republike Slovenije.

Okoli 60 % površja Slovenije pokrivajo gozdovi, zato je za dostop do tega prostora za gorsko kolesarjenje še posebej pomembno, kako to urejajo zakoni s področja gozdov in gozdarstva.

V polno polni dvorani Državnega sveta, je bila v drugem delu posveta omogočena tudi javna razprava. Ob izrednem interesu po razpravi, so morali organizatorji število razpravljavcev omejiti. Pri odprimopoti.si smo se uspeli uvrstiti v javno razpravo in gorskemu kolesarjenju zagotoviti 5 minut pozornosti.

Predstavnik odprimopoti.si, Peter Zajc, je v razpravi izpostavil, da pri odprimopoti.si verjamemo, da je gorsko kolesarjenje družbeno pomembna aktivnosti s številnimi pozitivnimi multiplikativnimi učinki na družbo. Opozorili smo na razdrobljeno in deloma nasprotujočo zakonodajo. Dodali smo, da bi bilo smiselno Zakon o gozdovih spremeniti na način, kot je vožnjo v naravnem okolju dovolil Zakon o ohranjanju narave (ZON): kolesarjenje je dovoljeno po utrjenih poteh v naravnem okolju, če temu ne nasprotuje lastnik ali upravljavec poti. Povedali smo še, da se je konzorcij odprimopoti.si v letu 2014 sestal na dveh neformalnih sestankih z vodstvom Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in Zveze lastnikov gozdov, na katerih se je pokazalo, da bi se z bolj ekplicitnimi navedbami, da se kolesarji v naravnem okolju vozimo na lastno odogovornost, pomirilo znaten del bojazni lastnikov zemljišč. Nadalje smo izpostavili, da ima Republika Slovenija v lasti okoli 22 % slovenskih gozdov na katerih bi bilo smiselno bolj načrtno in sistematično razvijati tudi socialne funkcije gozdov - med katere sodi tudi razvoj in upravljanje rekreacijskih in turističnih poti.

Več informacij o posvetu (fotografije, video posnetek celotnega posveta ...) najdete na: http://www.ds-rs.si/?q=novice/gozd-nase-skupno-dobro

Pri odprimopoti.si bomo še naprej pozorno spremljali aktivnosti okoli spreminjanja zakonodaje s področja gozdov in gozdarstva.

Peter Zajc,
predstavnik odprimopoti.si

Na poljskih poteh smo legalni, če temu ne nasprotuje lastnik ali upravljavec pot. Je lahko to precesends za naprej?

Kot smo že dopoldan objavili na spletnem omrežju Facebook, smo danes po elektronski pošti prejeli odgovor Ministrstva za okolje in prostor na naše vprašanje o nasprotujočih si določbah obstoječih zakonov glede legalnosti vožnje po poljskih poteh.





V njem podajajo mnenje, določbe katerega zakona veljajo pri vožnji po poljskih poteh. Ali:
- Zakona o kmetijskih zemljiščih, ki pravi, da se poljske poti, kot pomožne kmetijske objekte, uporablja le v kmetijske namene;
- ali Zakona o ohranjanju narave (ZON), ki pravi, da je vožnja dovoljena po utrjenih poteh v naravnem okolju. če temu ne nasprotuje lastnik ali upravljavec in taka utrjena pot ni v gozdu ali planinska pot - kar bi recimo bila poljska pot.

Morda se je splačalo čakati z odgovorom 2 meseca, saj je Ministrstvo pripravilo temeljit in argumentiran odgovor in, verjamemo, za prihodnost gorskega kolesarjenja pomembno mnenje.

V zaključku tega ugotavlja, da je ZON kasnejši in splošnejši predpis, katerega namen je bil, da v delu, ki se nanaša na ureditev vožnje v naravnem okolju le to uredi v celoti. Dodaja, da ZON ohranja določne Zakona o gozdovih (ko gre za gozd) in Zakona o planinskih poteh (ko gre za planinske poti), v vseh drugih primerih pa velja splošna ureditev ZON, da je vožnja dovoljena po utrjenih poteh, če temu ne nasprotuje lastnik ali upravljavec poti.

Ne le poljske poti. V skladu s povedanim to velja potem tudi za ostale utrjene poti, ki niso v gozdu ali niso planinske poti. Recimo mulatjere.

Ministrstvo se zaveda, da način, kako lastnik ali upravljavec izraža nestrinjanje, kot tudi to, kako bomo kolesarji za to nestrinjanje vedeli, ostaja nedorečen in ga bo potrebno v prihodnosti najverjetneje dogovoriti. Neglede na to pa verjamemo, da bo razvoj šel v smeri, da bo teh nasprotovanj manj, kot pa odobravanj. Navsezadnje na to nakazuje tudi vse bolj konstruktivno sodelovanje s samim Ministrstvom za okolje in prostor ter Kmetijsko-gozdarsko zbornico, v katerega je aktivno vključen konzorcij odprimopoti.si.

Še več. Nakazuje se, da bi morda bilo možno podobno, kot je urejen ZON (dovoljeno po utrjenih poteh, če ni nasprotovanja lastnika ali upravljavca), urediti tudi Zakon o gozdovih. Če se pri tem primerno uredi tudi vprašanje odgovornosti lastnika zemljišča. Vsekakor si bomo v konzorciju odprimopoti.si prizadevali, da se Zakon o gozdovih čimprej spremeni v tej smeri - vožnja s kolesi dovoljena po utrjenih poteh, če temu ne nasprotuje lastnik ali upravljavec.

K temu, da bo nasprotovanj precej manj, kot pa odobravanj, pa lahko/moramo precej prispevati tudi sami.

Zatorej vedno: 1. kolesarimo samo po poteh; 2. ne puščamo sledi; 3. nikdar ne plašimo živali; 4. obvladujemo kolo:, 5. odstopamo prednost; 6. načrtujemo pot.

Peter Zajc,
predstavnik odprimopoti.si