S "peciklom" na vlak v Sloveniji? Pogosto nemogoče.

Foto: Slovenske železnice

Konzorcij odprimopoti.si se je pridružil iniciativni skupini, ki se je oblikovala na pobudo Slovenske kolesarske mreže. 

Inciativna skupina je danes na generalnega direktorja SŽ g. Dušana Mesa in direktorja SŽ - potniški promet naslovila odprto pismo z zahtevami kolesarjev in drugih potnikov s posebnimi potrebami ob pričakovanem nakupu novih potniških vlakovnih garnitur.

Pri nakupu novih vlakovnih potniških garnitur od Slovenskih železnici iniciativna skupina pričakuje, da bodo upoštevali njene predloge glede izboljšanih zmogljivosti in storitev za prevoz potnikov s kolesi in posebnimi potrebami.

 

Smo v trenutku, ko se lahko popravijo stare napake in se nameni somodalnosti in intermodalnosti vlaka in koles nov zagon - tako na poteh po vsakdanjih opravkih kot tudi v prostem času.

>>  Dopis s pobudo
>>  Predlog predelav
>>  Primeri dobrih praks

Iniciativno skupino sestavljajo Slovenska kolesarska mreža, Koalicija za trajnostno prometno politiko, GIS Pohodništvo in kolesarstvo, Center za uravnotežen razvoj podeželja Kranj, Svetovalni organ Gorenjska za razvoj kolesarstva, konzorcij odprimopoti.si, Center mobilnosti Maribor, Operativna inicativa za Bohinjsko progo, IPOP in Focus, društvo za sonaraven razvoj.
 

"Zakaj Slovenija ni gorskokolesarski raj?"

"Zakaj Slovenija ni gorskokolesarski raj?"
Okrogla miza v okviru sejma Natour Alpe Adria, 28. 1. 2016, ob 16. uri


Foto: Uroš Švigelj

Za skok v naravo je kolo kot naročeno, odlično je za naše zdravje in prevetritev glave, z njim pa lahko v Sloveniji zgradimo tudi bolj trajnostni turizem. Kolesarski turizem je odličen za gospodarstvo, še posebej za lokalna podeželska gospodarstva. Kolesarski gost neredko obiskuje manjše in odmaknjene kraje, pri čemer raje izbere lokalne ponudnike. Med njimi so pogosto kmetije, s čimer kolesarski gost na svoj način sodeluje pri ohranjanju kulturne krajine – te pogosto podcenjene naravne in kulturne vrednote Slovenije.

V številnih hribovitih in gorskih občinah je kolesarjenje strateški turistični proizvod. Tako kot na primer v Tolminu, ki se ponaša z nazivom Alpsko mesto 2016 ter si prizadeva za do narave prijazen in družbeno odgovoren razvoj alpskega prostora. Pri tem pa se Posočje, Koroška, Gorenjska in podobne regije v svojih prizadevanjih za razvoj zelenega turističnega proizvoda v obliki gorskega kolesarjenja soočajo s številnimi težavami.

Slovenski turizem gostom skozi številne promocijske dejavnosti daje obljubo: Slovenija – zelena, aktivna, zdrava. Ali je morda ta obljuba na trhlih temeljih?

14 slovenskih organizacij s področja kolesarstva in turizma se je pred časom združilo v konzorcij odprimopoti.si z namero po usklajenem in celovitem delovanju za načrti razvoj gorskega kolesarstva in kolesarjenja. Ena izmed prioritet sodelovanja so prizadevanja za spremembo slovenske pravne ureditve, ki ni naklonjena gorskemu kolesarjenju kot enemu izmed priljubljenih športov na prostem. Tudi zaradi tvornega delovanja konzorcija odprimopoti.si je bila v letu 2014 ustanovljena medresorska delovna skupina za ureditev gorskega kolesarjenja, katere namen je podati predloge izboljšav pravne ureditve dostopa do naravnega okolja za gorsko kolesarjenje.

Na okrogli mizi v organizaciji konzorcija odprimopoti.si, bodo poleg vizij razvoja, rezultatov delovanja konzorcija odprimopoti.si v letu 2015 predstavljene tudi ovire, ki preprečujejo, da Slovenija navkljub številnim danostim še vedno ni gorskokolesarski raj.

Program

I. del
16.00 do 16.50 (moderator: Peter Zajc)
1. Peter Zajc, RRA Koroška:
(Ne)razumevanje problematike gorskega kolesarjenja
2. Marko Lenarčič/Dušan Štrucl, Pohodništvo in kolesarjenje GIZ:
Pomen specializacije turističnih ponudnikov
3. Jože Rovan, Komisija za turno kolesarstvo, Planinska zveza Slovenije:
Vizija razvoja gorskega kolesarstva v okviru Planinske zveze Slovenije
4. Milena Černilogar, Kolesarska zveza Slovenije:
Vizija razvoja gorskega kolesarstva v okviru Kolesarske zveze Slovenije
5. Lado Cindro, KGK Volja - Slovenski gorniški klub Skala:
Gorsko kolesarjenje kot rekreativna dejavnost
6. Danilo Brecelj, Zbornica gorskih centrov-Gospodarska zbornica Slovenije ter Združenje slovenskih žičničarjev GIZ:
Pomen gorskega kolesarjenja za gorske centre ter upravljavce žičnic
7. Andrej Žigon, Zavod Aliansa:
Izziv vzpostavljanja kolesarskih parkov in parkov enoslednic v Sloveniji
8. Jan Klavora, Soča Outdoor Festival:
Kaj pomeni gorsko kolesarjenje za Soča Outdoor Festival ter dolino Soče?
9. Peter Dakskobler, Soča Outdoor Festival:
Kje je mesto gorskemu kolesarjenju v Triglavskem narodnem parku?

16.50 do 17.00 odmor

II. del
17.00 do 18.00 Okrogla miza z udeleženci (moderator: Andrej Dekleva)

Odprimopoti.si je tudi tik ob koncu leta 2015 nadaljeval z zagovorništvom urejanja gorskega kolesarjenja

Konec novembra, 30. 11. 2015, smo se udeležili 2. srečanja medresorske delovne komisije za ureditev gorskega kolesarjenja. Na njej smo med drugim zbranim predstavnikom ministrstev, Zavoda za gozdove, Zavoda RS za varstvo narave ter predstavnikom lastnikov zemljišč predstavili izbrane dobre prakse urejanja gorskega kolesarjenja po svetu. Zapisnik srečanja s prilogami smo objavili na naši spletni strani.

V sredini decembra 2016 smo se odzvali v javni razpravi o osnutku Načrta upravljanja Triglavskega narodnega parka za obdobje 2016–2025. Med drugim smo opozorili na nujnost čimprejšnje spremembe napake v Zakonu o Triglavskem narodnem parku (Ur. l. RS, št. 52/2010 in 46/2014 – ZON-C, v nadaljevanju ZTNP-1). Ob sprejemanju ZTNP-1 pred leti je namreč prišlo do napake, da za 3. varstveni režim veljajo strožji kriteriji možnosti gorskega kolesarjenja, kot pa za 1. in 2. varstveni režim, ki sta v splošnem strožja glede ostalih omejitev. Dokument s pripombami smo objavili na naši spletni strani.

Po Poti spomina in tovarištva (PST) okoli Ljubljane se lahko vozimo s kolesi pod pogojem, da pešci niso ogroženi

To, da je kolesarjenje pomembno kot transport in reakreacija, spoznavajo tudi v Mestni občini Ljubljana. O tem lahko sklepamo na podlagi sprejetja odloka v juliju 2015, s katerim so ukinili  prepoved vožnje s kolesi po PST.

V zavodu Turizem Ljubljana so pojasnili, da je bila z odlokom, ki je  bil 31. 7. 2015 objavljen v Uradnem listu RS št. 57/2015, črtana 8. alineja Odloka o urejanju in čiščenju občinskih cest in javnih zelenih površin iz leta 2009. Ta je na javnih zelenih površinah prepovedovala ustavljati, parkirati ali se voziti z vozili, delovnimi stroji, motornimi kolesi in kolesi, razen izjemoma za potrebe vzdrževanja zelenih površin. Kot zelena površina je bila zajeta tudi "Pot spominov in tovarištva". Poleg tega je k nejasnosti glede kolesarjenja prispevala tudi brošura o Poti spominov in tovarištva. V njej je pisalo, da je po PST dovoljena vožnja z navadnimi kolesi, prepovedana pa je vožnja z gorskimi kolesi in  tekmovanje z navadnimi kolesi.  Ta tekst so že popravili na spletni strani, spremenjen pa bo tudi v tiskani brošuri, ko bo v kratkem ponovno izšla.

Hvala Boštjanu Vircu za informacije.

Lado Cindro, odprimopoti.si

Foto: www.visitljubljana.com

Prejeli smo pojasnilo Ministrstva za okolje in prostor

Konec poletja 2015 smo napovedali, da se bomo glede nejasnosti v tolmačenju zakonodaje obrnili na Ministrstvo za okolje in prostor.

V začetku septembra 2015 smo pripravili dopis z vprašanji. Konec oktobra 2015 smo s strani Ministrstva za okolje in prostor prejeli dopis s pojasnili.

Zanimalo nas je predvsem dvoje.

Odprimopoti.si: Če v danem trenutku ne obstaja uradna evidenca planinskih poti, kako je možno nedvoumno vedeti, da je neko zemljišče del planinske poti?

Ministrstvo: potrjujejo, da v danem trenutku ne obstaja uradna evidenca planinskih poti ter da status planinskih poti ni urejen, kot to predvideva Zakon o planinskih poteh. Izpostavi pa, da je povsem jasno, da same planinske poti obstajajo. Za ugotovitev ali je neko zemljišče del planinske poti je po mnenju ministrstva v danem trenutku relevanten znak za planinske poti - Knafeljčeva markacija. Dodajajo, da so k reševanju problema že pristopili in sicer v okviru prenove prostorske zakonodaje.

Odprimopoti.si: V kakšnem razmerju sta Zakon o ohranjanju narave in Zakon o Triglavskem narodnem parku ter določbe katerega zakona je potrebno upoštevati pri pridobivanju dovoljenja za javno prireditev na območju Triglavskega narodnega parka? Prireditve, kot je recimo gorskokolesarski maraton.

Ministrstvo: pojasnjujejo, da za ureditev vožnje s kolesi v naravnem okolju na območju Triglavskega narodnega parka veljajo določbe Zakona o Triglavskem narodnem parku. Vendar dodajajo, da menijo, da je potrebno za soglasje za javne prireditve potrebno upoštevati tudi določbe Zakona o ohranjanju narave. In tako naj bi soglasji k javni prireditvi dajali dve instituciji - Zavod RS za varstvo narave ter Javni zavod Triglavski narodni park.

Dopis z vprašanji odprimopoti.si
Odgovori Ministrstva za okolje in prostor

Peter Zajc,
predstavnik odprimopoti.si

Prvo srečanje medresorske delovne skupine za ureditev gorskega kolesarjenja

V četrtek, 24. septembra 2015, je na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo potekalo 1. srečanje medresorske delovne skupine za ureditev gorskega kolesarjenja. Koordinacijo medresorske delovne skupine je prevzela Eva Štravs Podlogar, v.d. generalne direktorice za turizem in internacionalizacijo.

Konzorcij odprimopoti.si je bil pobudnik oblikovanja tovrstne skupine, saj vseskozi poudarjamo, da je zakonodajni vidik gorskega kolesarjenja kot športa na prostem v pristojnosti več resorjev ter, da za ureditev potrebujemo sodelovanje vseh relevantnih. Veseli nas, da se je po dobrem letu dni končno uspelo za isto mizo vsesti vsem ključnim vpletenim. Udeležba več kot dvajset posameznikov in posameznic na 1. srečanju daje vtis, da je tema aktulna.

Prvo srečanje ni dopuščalo česa več kot pa uvodnih misli in poudarkov prisotnih. Upamo pa, da bo nadaljevanje dela skupine omogočilo čimprejšnje in konkretne spremembe. V konzorciju odprimopoti.si izhajamo iz stališča, da smo predstavniki gorskih kolesarjev in lastnikov zemljišč na treh neformalnih srečanjih v letih 2014 in 2015 že uskladili ključne potrebne spremembe zakonodaje, s čimer se strinjajo tudi v Kmetijsko gozdarski zbornici, Zvezi lastnikov gozdov, Komisiji za turno kolesarstvo Planinske zveze Slovenije ter Slovenski kolesarski mreži.

>> Zapisnik 1. srečanja medresorske delovne skupine za ureditev gorskega kolesarjenja <<

Peter Zajc,
predstavnik odprimopoti.si

Prejeli smo odgovor Zavoda RS za varstvo narave

Foto: Aleš Fevžer

Pred nekaj dnevi smo prejeli pojasnilo Zavoda RS za varstvo narave, OE Nova Gorica, na naš dopis, v katerem smo jih prosili za dodatna pojasnila o zavrnitvi izdaje predhodnega soglasja za maraton v okviru Soča Outdoor Festivala 2015. V pojasnilih ne odstopajo od svojega prvotnega stališča.

O tej tematiki smo pisali v objavi na našem blogu. Nadaljnje medijske objave v Delu (članek, kolumna) Primorskih novicah in na spletnem portalu mtb.si so dale tematiki dodatno pozornost. Izjavo za javnost je pripravila tudi Planinska zveza Slovenije.

V svojih objavah se želimo distancirati od čustvenih, subjektivnih opazk in ocen ter želimo podajati in opozarjati na gola dejstva. V tem duhu bomo tudi nadaljevali. S tem ne želimo zmanjševati vrednosti prostovoljnega dela številnih, v preteklosti in danes. Še več, menimo, da je širša družbena vrednost tega dela podcenjena. Vendar želimo z opozarjanjem na neurejeno stanje odpreti prostor za javni diskurz o pomenu javnega interesa za razvoj športov na prostem v Sloveniji.

V tem trenutku status planinskih poti v Sloveniji, kot ga predvideva Zakon o planinskih poteh (Uradni list RS, št. 61/07; v nadaljevanju: ZplanP) ni urejen. To je s svojim mnenjem potrdilo tudi Ministrstvo za okolje in prostor, ki ne vodi in vzdržuje evidence planinskih poti "ker še ni prejelo nobene vloge, ki bi izkazovala, da so izpolnjeni predhodni pogoji za ta status." Pojavlja se dvom, katera pa torej v tem trenutku je uradna evidenca iz katere je možno nedvoumno ugotoviti ali je neko zemljišče del planinske poti in kdo jo upravlja? In kakšen je status zemljišč v danem trenutku, ko preko njih potekajo planinske poti, ki nimajo statusa planinskih poti, kot to predvideva ZplanP? ZplanP namreč predvideva, da se z evidenco planinskih poti ne le vzpostavi prostorski prikaz planinskih poti. Temveč se tem zemljiščem, preko katerih potekajo planinske poti s statusom, dodeli tudi dejanska raba neplodno zemljišče. S prošnjo po dodatnem pojasnilu se bomo obrnili na Ministrstvo za okolje in prostor ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

Ravno tako se pojavlja dvom glede načinov urejanja voženj z gorskim kolesom na območju Triglavskega parka. Ministrstvo za okolje in prostor je na državljansko pobudo leta 2014 v primeru tolmačenja Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo in 58/12) podalo mnenje, da je "novela Zakona o ohranjanju narave (ZON) glede na Zakon o kmetijskih zemljiščih kasnejši in splošnejši predpis, katerega namen je bil, da v delih, ki se nanaša na ureditev vožnje v naravnem okolje le to uredi v celoti. Poleg tega pa je to razvidno tudi iz zakonskega besedila ohranjena specialnejša ureditev iz Zakona o planinskih poteh in Zakona o gozdovih, ki oba urejata vožnjo v naravnem okolju. V vseh drugih primerih pa velja splošna ureditev iz novele ZON, da je vožnja po utrjenih poteh dovoljena, če temu ne nasprotuje lastnik ali upravljavec poti." Dodatno je Zakon o ohranjanju narave v prehodnih določbah (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B in 46/14) v 167. členu določil, da "z dnem uveljavitve tega zakona postanejo javni zavodi Triglavski narodni park, Spominski park Trebče in Park Škocjanske jame upravljavci zavarovanih območij in nadaljujejo z upravljanjem zavarovanih območij v skladu z določbami tega zakona in določbami aktov o zavarovanju, če niso v nasprotju s tem zakonom." Glede urejanja voženj z gorskimi kolesi je Zakon o Triglavskem narodnem parku (Uradni list RS, št. 52/10 in 46/14 – ZON-C) v nasprotju z določbami Zakona o ohranjanju narave. Zato se poraja vprašanje ali ne na območju Triglavskega narodnega parka glede voženj z gorskim kolesom in dovoljenj za javno prireditev gorskega kolesarjenja veljalo določbe Zakona o ohranjanju narave in ne Triglavskega narodnega parka? S prošnjo po dodatnem pojasnilu se bomo obrnili na Ministrstvo za okolje in prostor.

Peter Zajc,
predstavnik odprimopoti.si

Ali je Soča Outdoor Festival maraton ob letošnji odpovedi neupravičeno ostal brez potrebnega soglasja Zavoda RS za varstvo narave?

Odprimopoti.si ne počiva. Čeprav že nekaj časa nismo objavljali. Tudi zato, ker smo se zakopali v enega izmed problemov.

Letošnje leto v Posočju ni bilo gorskokolesarskega maratona. Morda po krivici.

Zakaj? In kaj ima s tem dejstvo, da v Sloveniji v tem trenutku nimamo planinskih poti s tem statusom in tudi ne moremo imeti dvonamenskih planinskih poti – namenjenih hoji in gorskemu kolesarjenju.

Organizator Soča Outdoor Festivala letošnje poletje ni izvedel gorskokolesarskega maratona, ker je Zavod RS za varstvo narave, OE Nova Gorica, zavrnil izdajo prehodnega soglasja za organizacijo javne prireditve vožnje s kolesi v naravnem okolju. Zavrnil ga je, ker trasa deloma poteka po neformalni planinski poti. In deloma po Triglavskem narodnem parku.

Utemeljeno sklepamo, da je znatna verjetnost, da je bila odločitev o zavrnitvi predhodnega soglasja napačna.

Podrobneje v dopisu, ki smo ga 12. avgusta 2015 poslali Zavodu RS za varstvo narave RS, OE Nova Gorica. V vednost pa tudi: Zavodu RS za varstvo narave – osrednja enota, Ministrstvu za okolje in prostor, podjetju Soča festival d.o.o., Triglavskemu narodnemu parku in Planinski zvezi Slovenije.

Kot kaže, je organizator Soča outdor festivala ob letošnji odpovedi maratona res naredil dobro in premišljeno potezo. Ki bo na dolgi rok imela ugodne posledice za razvoj gorskega kolesarstva v Sloveniji. Le na način, da si prizadevamo dogodke in aktivnosti organizariti legalno, lahko javno opozarjamo na zablode in nerazumne odločitve. In iščemo rešitve. Le na ta način lahko pričnemo odpravljati težave v samem jedru problema.

Izvedli smo prvi slovenski Trejl bilding vikend

Da se. S parom rok in nog. V skoraj 40 kompletih. In glavo. Ok, skoraj 40 glavami. V soboto in nedeljo, 9. in 10. maja v Jamnici na Koroškem, izveden prvi slovenski Trejl bilding vikend je pokazal, da entuziazem in prostovoljstvo lahko premikata. Ne le kupe zemlje, ampak tudi, morda pregovorno, slovensko vrtičkarstvo in nezmožnost sodelovanja.

Trejl bilding vikend je bil zamišljen kot dneva izmenjave znanja in izkušenj s področja legalizacije, vzpostavljanja, gradnje in vzdrževanja gorskokolesarskih poti. In to preizkusiti tudi na terenu. Če smo organizatorji bili morda rahlo na trnih, kako bo vse skupaj izpadlo, smo koncu presrečni. Ne le, da smo vsi prisotni, skoraj 40 gorskih kolesarjev in tudi kakšna gorska kolesarka, staknili glave in na pladenj dali (skoraj) vse, kar vemo in znamo v Sloveniji. In tega ni malo, tega je ogromno!

Morda nenadejana dodana vrednost tovrstnega dogodka je bila nesebičnost in pripravljenost sodelovanja za skupno dobro. Na Trejl bilding vikendu večkrat predebatirana ideja o "mtb delovnih brigadah" ni zelo daleč od nadaljnje realizacije. Poznamo način(e), kako do legalnega. Imamo voljo in pripravljenost. In v nekaj letih lahko z minimalnimi finančnimi sredstvi prekopljemo marsikateri konec Slovenije. Nekoč so tako nastala današnje ceste, planinske poti, telefonske povezave, celo gimnazije!

Zakaj pa ne bi sami sebi in drugim ustvarili, to kar želimo in potrebujemo? Trejl bilding vikend bo delal naprej. Morda že to jesen. Spremljajte nas na www.odprimopoti.si ter www.facebook.com/odprimopoti.si.

>> Trejl bilding vikend 2015 - teorija (.pdf) <<
>> "Trejl bilding vikend je bil bomba", objava na mtb.si << 
>> Foto galerija Mitja Sodja (Bikepark Vogel) <<
>> Objava na Bike Park Slovenia blog <<

Peter Zajc,
predstavnik odprimopoti.si

Težave, na katere lahko naletijo prireditelji MTB dogodkov

Dejanska raba (vir: MKGP)

Pred časom je prišla do nas novica, da imajo nekateri prireditelji MTB dogodkov težave pri pridobivanju dovoljenj za javno prireditev po Zakonu o ohranjanju narave (ZON) – predvsem na kmetijskih zemljišč.

Naj spomnimo, kaj je sprememba ZON lansko leto prinesla za organizatorje prireditev:
1. Vožnja s kolesi v naravnem okolju je dovoljena na podlagi dovoljenja za javno prireditev (v skladu z Zakonom o javnih zbiranjih) ter predhodnega soglasja Zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN), ki ga pridobi organizator.
2. Vlogo za predhodno soglasje je potrebno na ZRSVN oddati najmanj 30 dni pred dnevom javne prireditve.
3. Če trasa poteka po gozdnem prostoru ali kmetijskem zemljišču, morata Zavod za gozdove Slovenije ali kmetijsko-svetovalna služba v roku 14 dni podati predhodno soglasje ZRSVN.
4. ZRSVN lahko določi pogoje, pod katerimi se prireditev lahko izvede (čas, predvidena trasa, trajanje, sanacijski ukrepi …).
5. Po 161a. členu ZON (najlažji prekrški) je predvidena globa 1.250 do 1.500 € za organizatorja (pravna oseba, samostojni podjetnik), ki:
- prireditev izvede brez dovoljenja,
- v nasprotju z njim ali
če po končani javni prireditvi ne približa stanja prireditvenega prostora stanju, v kakršnem je bil pred prireditvijo.
Dodatno je predvidena še globa 500 € za odgovorno osebo. Globa 100 € je predvidena tudi za posameznika, ki:
- prireditev izvede brez dovoljenja,
- v nasprotju z njim ali
- če po končani javni prireditvi ne približa stanja prireditvenega prostora stanju, v kakršnem je bil pred prireditvijo.

Če gre trasa po kmetijskem zemljišču, ZRSVN torej pridobi predhodno mnenje s strani kmetijsko-svetovalne službe. Po naših informacijah kmetijsko-svetovalna služba na kmetijsko gozdarskih zavodih preveri potek trase glede na dejansko rabo kmetijskega zemljišča. Zaposleni to storijo preko javnega pregledovalnika http://rkg.gov.si/GERK/WebViewer.

Tukaj pa lahko nastane problem. Po naših informacijah so zaposleni na kmetijsko gozdarskih zavodih prejeli navodila za delo z vlogo za pridobitev predhodnega mnenje za javno prireditev z vozili na motorni pogon ali kolesi, ki se izvaja na kmetijskih zemljiščih. Navodila sledijo določilom Zakona o ohranjanju narave (ZON), ki v 28. c členu ZON navaja, da mora biti mnenje negativno, če trasa poteka po dejanski rabi njive in vrtovi ali trajni nasadi.

Slika 1: Navodila kmetijskim svetovalcem

Kdo lahko ima problem? Kjer bo šla trasa prireditve po utrjeni poti skozi sadovnjak ali recimo vinograd ali oljčni nasad ali ... namreč poljske poti, kolovozi in druge utrjene poti niso izvzete iz kmetijskih zemljišč. In tako bo svetovalec kmetijsko-svetovalne služne izdal negativno mnenje.

Na problem smo v danem trenutku neformalno opozorili Kmetijsko gozdarsko zbornico in Ministrstvo za okolje in prostor. Po naših informacijah se zavedajo težav, ki lahko nastanejo pri pridobivanju dovoljenje za MTB prireditve, predvsem v posameznih delih Slovenije. Vendar so v tem trenutku določila ZON takšna, kakršna so. Za spremembno pa bo potrebno spremeniti določila ZON – kar pa ne bo enostavno. Vsaj za leto 2015 v normativnem programu Vlade RS ni razbrati namenov, da bi se ZON spreminjal. Kljub obetavnim napovedim ministrstva na javnih predstavitvah ZON v letu 2014, da bo to storjeno. Že zaradi podviga poslancev Državnega zbora RS, ki so uzakonili, da je globa za nedovoljeno vožnjo po ZON s kolesom 100 €, za tovrstno z motornim vozilom pa od 40 do 100 €. Po neuradnih informacijah naj bi bila težava kadrovska "podhranjenost" Ministrstva za okolje in prostor.

Pri odprimopoti.si si bomo v nadalje prizadevali, da se skupaj s pristojnimi službami najde ugodnejša rešitev obstoječega stanja.

Med tem pa bomo veseli vseh izkušenj s terena! Če imate kakršnokoli vprašanje ali idejo, se obrnite na odprimo.poti@gmail.com.

Peter Zajc,
predstavnik odprimopoti.si

Po ZON je čas za ZOG – Zakon o gozdovih

V torek, 3. 2. 2015, smo se predstavniki odprimopoti.si v Ljubljani udeležili že III. srečanja s predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Zveze lastnikov gozdov in Združenjem turističnih kmetij.

Odprtost in delo na dolgi rok prinaša rezultate - vsi organi Kmetijsko gozdarske zbornice (strokovni svet, upravni odbor, svet zavoda) so oblikovali stališče, da podpirajo spremembe Zakona o gozdovih v smeri sprememb ZON (Zakon o ohranjanju narave) – vožnja v conah B, C in D dovoljena po utrjenih poteh, če temu ne nasprotuje lastnik ali upravljavcev zemljišča. Pri čemer naj bo dodano, da se uporabniki (kolesarji) na teh poteh gibamo na lastno odgovornost.

Da pa bi to tega tudi dejansko prišlo, bo potrebno še precej dela in potrpljenja – proces Zakona o gozdovih naj se ne bi začel pred letom 2016. 


Peter Zajc,

predstavnik odprimopoti.si

O gorskem kolesarjenju v Državnem svetu RS

Je gozd naše skupno dobro?

V četrtek, 15. januarja 2015, je v Državnem svetu RS potekal posvet "Gozd - naše skupno dobro". Posvet, v organizaciji Umanotere in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je del priprav na proces sprememb zakonodaje s področja gozdov in gozdarstva. Med drugim je bilo povedano, da naj bi bil Zakon o gozdovih uvrščen v normativni program Vlade RS v letu 2016, do letošnjega poletja pa naj bi Vlada RS v parlamentarno obravnavo vložila Zakon o gozdovih v lasti Republike Slovenije.

Okoli 60 % površja Slovenije pokrivajo gozdovi, zato je za dostop do tega prostora za gorsko kolesarjenje še posebej pomembno, kako to urejajo zakoni s področja gozdov in gozdarstva.

V polno polni dvorani Državnega sveta, je bila v drugem delu posveta omogočena tudi javna razprava. Ob izrednem interesu po razpravi, so morali organizatorji število razpravljavcev omejiti. Pri odprimopoti.si smo se uspeli uvrstiti v javno razpravo in gorskemu kolesarjenju zagotoviti 5 minut pozornosti.

Predstavnik odprimopoti.si, Peter Zajc, je v razpravi izpostavil, da pri odprimopoti.si verjamemo, da je gorsko kolesarjenje družbeno pomembna aktivnosti s številnimi pozitivnimi multiplikativnimi učinki na družbo. Opozorili smo na razdrobljeno in deloma nasprotujočo zakonodajo. Dodali smo, da bi bilo smiselno Zakon o gozdovih spremeniti na način, kot je vožnjo v naravnem okolju dovolil Zakon o ohranjanju narave (ZON): kolesarjenje je dovoljeno po utrjenih poteh v naravnem okolju, če temu ne nasprotuje lastnik ali upravljavec poti. Povedali smo še, da se je konzorcij odprimopoti.si v letu 2014 sestal na dveh neformalnih sestankih z vodstvom Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in Zveze lastnikov gozdov, na katerih se je pokazalo, da bi se z bolj ekplicitnimi navedbami, da se kolesarji v naravnem okolju vozimo na lastno odogovornost, pomirilo znaten del bojazni lastnikov zemljišč. Nadalje smo izpostavili, da ima Republika Slovenija v lasti okoli 22 % slovenskih gozdov na katerih bi bilo smiselno bolj načrtno in sistematično razvijati tudi socialne funkcije gozdov - med katere sodi tudi razvoj in upravljanje rekreacijskih in turističnih poti.

Več informacij o posvetu (fotografije, video posnetek celotnega posveta ...) najdete na: http://www.ds-rs.si/?q=novice/gozd-nase-skupno-dobro

Pri odprimopoti.si bomo še naprej pozorno spremljali aktivnosti okoli spreminjanja zakonodaje s področja gozdov in gozdarstva.

Peter Zajc,
predstavnik odprimopoti.si

Na poljskih poteh smo legalni, če temu ne nasprotuje lastnik ali upravljavec pot. Je lahko to precesends za naprej?

Kot smo že dopoldan objavili na spletnem omrežju Facebook, smo danes po elektronski pošti prejeli odgovor Ministrstva za okolje in prostor na naše vprašanje o nasprotujočih si določbah obstoječih zakonov glede legalnosti vožnje po poljskih poteh.





V njem podajajo mnenje, določbe katerega zakona veljajo pri vožnji po poljskih poteh. Ali:
- Zakona o kmetijskih zemljiščih, ki pravi, da se poljske poti, kot pomožne kmetijske objekte, uporablja le v kmetijske namene;
- ali Zakona o ohranjanju narave (ZON), ki pravi, da je vožnja dovoljena po utrjenih poteh v naravnem okolju. če temu ne nasprotuje lastnik ali upravljavec in taka utrjena pot ni v gozdu ali planinska pot - kar bi recimo bila poljska pot.

Morda se je splačalo čakati z odgovorom 2 meseca, saj je Ministrstvo pripravilo temeljit in argumentiran odgovor in, verjamemo, za prihodnost gorskega kolesarjenja pomembno mnenje.

V zaključku tega ugotavlja, da je ZON kasnejši in splošnejši predpis, katerega namen je bil, da v delu, ki se nanaša na ureditev vožnje v naravnem okolju le to uredi v celoti. Dodaja, da ZON ohranja določne Zakona o gozdovih (ko gre za gozd) in Zakona o planinskih poteh (ko gre za planinske poti), v vseh drugih primerih pa velja splošna ureditev ZON, da je vožnja dovoljena po utrjenih poteh, če temu ne nasprotuje lastnik ali upravljavec poti.

Ne le poljske poti. V skladu s povedanim to velja potem tudi za ostale utrjene poti, ki niso v gozdu ali niso planinske poti. Recimo mulatjere.

Ministrstvo se zaveda, da način, kako lastnik ali upravljavec izraža nestrinjanje, kot tudi to, kako bomo kolesarji za to nestrinjanje vedeli, ostaja nedorečen in ga bo potrebno v prihodnosti najverjetneje dogovoriti. Neglede na to pa verjamemo, da bo razvoj šel v smeri, da bo teh nasprotovanj manj, kot pa odobravanj. Navsezadnje na to nakazuje tudi vse bolj konstruktivno sodelovanje s samim Ministrstvom za okolje in prostor ter Kmetijsko-gozdarsko zbornico, v katerega je aktivno vključen konzorcij odprimopoti.si.

Še več. Nakazuje se, da bi morda bilo možno podobno, kot je urejen ZON (dovoljeno po utrjenih poteh, če ni nasprotovanja lastnika ali upravljavca), urediti tudi Zakon o gozdovih. Če se pri tem primerno uredi tudi vprašanje odgovornosti lastnika zemljišča. Vsekakor si bomo v konzorciju odprimopoti.si prizadevali, da se Zakon o gozdovih čimprej spremeni v tej smeri - vožnja s kolesi dovoljena po utrjenih poteh, če temu ne nasprotuje lastnik ali upravljavec.

K temu, da bo nasprotovanj precej manj, kot pa odobravanj, pa lahko/moramo precej prispevati tudi sami.

Zatorej vedno: 1. kolesarimo samo po poteh; 2. ne puščamo sledi; 3. nikdar ne plašimo živali; 4. obvladujemo kolo:, 5. odstopamo prednost; 6. načrtujemo pot.

Peter Zajc,
predstavnik odprimopoti.si

Bo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo spregledalo?

Kot smo poročali na blogu, smo se 21. 10. 2014, skupaj s predstavniki drugih kolesarskih organizacij in Kmetijsko gozdarske zbornice, sestali z Ministrstvom za okolje in prostor, Direktoratom za okolje. Danes smo prejeli še uradni zapisnik srečanja, ki smo ga objavili na spletni strani www.odprimopoti.si.

Dodatno pa nam je bil v vednost poslan še predlog Ministrstva za okolje in prostor, Direktorata za okolje, za ustanovitev medresorske delovne skupine za ureditev gorskokolesarske dejavnosti. Kar je sicer bil eden izmed sklepov zgoraj omenjenega srečanja.

Ministrstvo za okolje in prostor podajo žogo Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), kot resornemu pristojnemu ministrstvu za razvoj turizma, da prevzame skupaj z regionalnim razvojnimi agencijami pobudo za vodenje takšne skupine, ki naj bo sestavljena vsaj še iz predstavnikov ministrstev pristojnih za zdravstvo, šport, varstvo narave, prostor, kmetijstvo in gozdarstvo ter pravosodje v sodelovanju z nevladnimi organizacijami, kar je tudi sicer bil predlog konzorcija odprimopoti.si

Do sedaj na MGRT, kot tudi na agenciji SPIRIT, niso imeli kaj dosti posluha za gorsko kolesarstvo. Morda pa bo tokrat le drugače. A dokler na MGRT ne bodo imeli novega šefa/šefinja, odziva verjetno ni pričakovati.

Peter Zajc,
predstavnik odprimopoti.si

Neuradno: na poljskih poteh smo legalni!

Odprimopoti.si je bil danes, 21. 10. 2014, skupaj s predstavniki drugih kolesarskih organizacij in Kmetijsko gozdarske zbornice, vabljen na sestanek na Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje. Cilj sestanka je bil določiti resorje, ki bi sestavljali medresorsko delovno skupino za reševanje problematike gorskega kolesarjenja v naravnem okolju. Ministrstvo je s tem izpolnilo zavezo, ki jo je dalo februarja 2014. Ko bo pripravljen uradni zapisnik srečanja, ga bomo objavili na naši spletni strani www.odprimopoti.si.

Hvala pa vsem, ki ste pošiljali vprašanje na Ministrstvo za okolje in prostor ter Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Skupaj nam je ... uspelo! Zaenkrat neuradno, a vendar, smo prejeli mnenje, da za vožnjo s kolesi po poljskih poteh veljajo določila ZON (Zakon o ohranjanju narave) in ne Zakona o kmetijskih zemljiščih. 

Torej, vožnja po poljskih poteh kot "utrjenih poteh v naravnem okolju" je dovoljena, razen če temu nasprotuje lastnik zemljišča.

V produktivni diskusiji so se vsi udeleženi strinjali, da bi bilo smiselno "v duhu določil ZON" dopolniti tudi Zakon o gozdovih - torej dovoljena vožnja po vlakah in gozdnih poteh, če temu ne nasprotuje lastnik zemljišča.

Ministrstvo za okolje in prostor bo na osnovi današnjega srečanja pripravilo dopis kot pobudo za ustanovitev medresorske delovne skupine in pozvalo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, da prevzame vlogo koordinatorja.

Počasi, a vztrajno, napredujemo.

Peter Zajc,
predstavnik odprimopoti.si

Ali smo na poljskih poteh legalni ali ne?

Pred časom sprejeti ZON lahko tolmačimo, da se lahko vozimo po poljskih poteh, če temu ne nasprotuje lastnik zemljišča. A šment, če na drugi strani Zakon o kmetijskih zemljiščih pravi, da se lahko poljske poti uporabljajo le v kmetijske namene. Kateri zakon sedaj velja?

Zato smo pričeli iskati odgovore pri zakonodajnih institucijah.

30. avgusta 2014 smo se z vprašanjem obrnili na Državni zbor RS in kmalu, 1. septembra 2014, smo prejeli elektronsko sporočilo zakonodajno-pravne službe.

Napoteni na ministrstvo pristojno za kmetijstvo, smo elektronsko sporočilo 7. septembra 2014 posredovali na takratno Ministrstvo za kmetijstvo in okolje.

Do 8. oktobra 2014 nismo prejeli nobenega odgovora. Pristojnosti Ministrstva za kmetijstvo in okolje so se med tem razdelile med novi ministrstvi: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstvo za okolje in prostor.

Odgovora še vedno nismo prejeli. Nas ne jemljejo resno? Želite pomagati? Odgovor nam pripada. Prekopirajte spodnje sporočilo in ga posredujte Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstvo za okolje in prostor na elektronska naslova:  gp.mop@gov.si, gp.mko@gov.si.

Spoštovani.

Pred kratkim je stopil v veljavo dopolnjen Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 - uradno prečiščeno besedilo, 61/06 - ZDru-1, 8/10 - ZSKZ-B in 46/14), ki v v 28. d členu določa ureditve vožnje s kolesi v naravnem okolju, med drugim navaja, citiram:" V naravnem okolju je vožnja s kolesi dovoljena po utrjenih poteh, če temu ne nasprotuje lastnik ali upravljavec poti." Ne glede na to se za vožnjo s kolesi v naravnem okolju po planinskih poteh uporabljajo določbe zakona, ki ureja planinske poti, za vožnjo v gozdnem prostoru v naravnem okolju pa določbe zakona, ki ureja gozdove.

Glede na določbe tega Zakona o ohranjanju narave sklepamo, da je vožnja izven gozdnega prostora v naravnem okolju ter planinskih poti dovoljena po utrjenih poteh, če temu ne nasprotuje lastnik ali upravljavec poti. Recimo po poljskih poteh.

Zakon o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 - uradno prečiščeno besedilo in 58/12) pa v 3. č členu določa, da se pomožni kmetijski objekti, med njimi poljske poti, lahko uporabljajo le v kmetijske namene.

Očitno sta si zakona glede vožnje s kolesi po poljskih poteh v nasprotju. Zanima nas, kaj torej v tem trenutku velja za poljske poti. Ali določbe dopolnjegega Zakona o ohranjanju narave ali Zakona o kmetijskih zemljiščih?

Zapisnik II. srečanja s Kmetijsko gozdarsko zbornico, Zvezo lastnikov gozdov ter Združenjem turističnih kmetij

Kot smo sporočili v zadnji novici, smo 22. 9. 2014 organizirali drugo srečanje s predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Zvezo lastnikov gozdov ter Združenjem turističnih kmetij Slovenije. Na njem smo predstavili izhodišča konzorcija odprimopoti.si glede urejanja gorskega kolesarjenja v naravnem okolju, primere dobrih praks iz tujine ter predstavili predlog zakonodajnih spremememb, kot smo jih oblikovali znotraj konzorcija odprimopoti.si.

Danes smo na spletni strani objavili še zapisnik srečanja.

Peter Zajc,
predstavnik odprimopoti.si

Odprimopoti.si ne počiva

Odprimopoti.si ne počiva. Ta teden smo bili kot osrednje združenje slovenskih gorskih kolesarjev pri Varuhu človekovih pravi RS. V četrtek, 25. 9. 2014, smo bili vabljeni na 6. letošnje redno srečanje s predstavniki civilne družbe s področja okolja in prostora.



Na njem smo predstavili delovanje in prizadevanja konzorcija odprimopoti.si ter izpostavili ter ključne težave, s katerimi se soočamo, ki so po našem:
1. pomanjkanje objektivnih virov,
2. obstoječa zakonodaja,
3. sektorska politika na državem nivoju,
4. zakonodajni postopek.

Na srečanju so bili prisotni tudi predstavniki Generalne policijske uprave RS, ki so na naše zadovoljstvo povedali, da se odzivajo na vse prijave, ki jih prejmejo v zvezi z vožnjo v naravnem okolju ter da "kolesarji niso kakšni posebni kršitelji". Od julija 2014, ko so bile sprejete spremembe ZON, so ukrepali zgolj proti 52 voznikom motornih vozil in nobenemu kolesarju. Glede na to, da rezultati raziskave Gorsko kolesarjenje v naravnem okolju - navade, značilnosti voženj in razumevanje problematike kolesarjenja v naravnem okolju pri slovenskih gorskih kolesarjih kažejo, da slovenski gorski kolesarji precej časa preživimo na vožnji po poteh v naravnem okolju, kjer smo pretežno nelegalni in v prekršku, bi lahko sklepali, da takšno prepovedovanje nima smisla?

Predstavnica sedaj že nekdanjega Ministrstva za kmetijstvo in okolje je povedala, do danes sicer res še ni bila oblikovana delovna skupina, kot jo je ministrstvo ob sprejemanju ZON napovedalo, da pa bodo pobudo vzdignili na nivo Vlade RS in poiskali resor, ki bi lahko prevzel pobudo. Obetavno? Ali pač ne?

Že v ponedeljek, 22. 9. 2014, pa smo organizirali drugo srečanje s predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Zvezo lastnikov gozdov ter Združenjem turističnih kmetij Slovenije. Na njem smo predstavili izhodišča konzorcija odprimopoti.si glede urejanja gorskega kolesarjenja v naravnem okolju, primere dobrih praks iz tujine ter predstavili predlog zakonodajnih sprememb, kot jih je oblikoval konzorcij odprimopoti.si. >>Zapisnik srečanja<<

Peter Zajc,
predstavnik odprimopoti.si

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje javno predstavilo spremembe ZON

V četrtek, 24. julija 2014, je Ministrstvo za kmetijstvo (MKO) in okolje na Agenciji RS za okolje v Ljubljani organiziralo javno predstavitev sprememb glede vožnje v naravnem okolju, ki naj bi jih prinašal ZON. Poročilo o tem je dostopno na spletni strani MKO.

O tem kaj na bodo prinesli spremembe ZON smo na blogu odprimopoti.si pisali že 10. junija 2014. Na (ne)srečo ugotavljamo, da smo že takrat pravilno tolmačili, kaj lahko (ne)pričakujemo.

Za uporabnika se ne spreminja kaj dosti, malo več za organizatorje prireditev. Še vedno se bomo v znatni meri vozili nelegalno, saj ZON, ki dovoljuje vožnjo s kolesi po utrjenih poteh, če temu ne nasprotuje lastnik zemljišča, ne velja na območju gozdov in planinskih poti. Da bo za bistvene spremembe potrebno spremeniti določila še treh zakonov, smo na blogu odprimopoti.si pisali  15. junija 2014.

So pa predstavniki MKO na provokativno vprašanje kolesarja med javno razpravo po predstavitvi in sicer kje se lahko po spremembah ZON vozim legalno oz. bolj legalno kot pred spremembami, odgovorili, da po utrjenih poteh nad gozdno mejo, ki niso planinske. Hm, katere bi to bile? In katero gozdno mejo, naravno ali antropogeno? Heh ...

Kljub temu pa ocenjujemo, da je javna razprava, ki jo je organiziralo MKO prinesla korak naprej. Še vedno pa bodo nadaljnja prizadevanja za celovito in sodobno ureditev gorskega kolesarjenja v naravnem okolju v Sloveniji morala temeljiti na prizadevanju gorskokolesarske skupnosti same.

Predstavili spremembe Zakona o ohranjanju narave, mtb.si (24. 7. 2014)

Novosti na področju ureditve vožnje v naravnem okolju, MKO (24. 7. 2014)

V pričakovanju celostne ureditve, Val202 (26. 7. 2014)

Peter Zajc,
predstavnik odprimopoti.si

Odprimopoti.si je postal slovenski gorskokolesarski konzorcij

V petek, 18. 7. 2014, je na Ravnah na Koroškem potekal delovni sestanek predstavnikov  slovenskih organizacij s področja kolesarstva in turizma, ki so februarja 2014 podpisali pismo o nameri glede skupnega interesa po usklajenem in celovitem delovanju za načrtni razvoj gorskega kolesarstva in kolesarjenja, razvoj gorskokolesarskih poti, izobraževanja in usposabljanja gorskih kolesarjev ter spodbujanje priprave strokovne in znanstvene literature s tega področja v Sloveniji.

Na delovnem sestanku je bil ustanovljen konzorcij s formalnim imenom Slovenski gorskokolesarski konzorcij, za namene komuniciranja pa bo uporabljeno poimenovanje "odprimo.si" (beri odprimo pika si), ki z besedno igro simbolično nakazuje, da je na gorskokolesarski skupnosti sami, da si sistematično in kontinuirano prizadeva za razvoj in urejevanja gorskega kolesarjenja kot aktivnosti v naravnem okolju.

Organizacije, ki so pristopili h konzorciju so:

• Kolesarska zveza Slovenije
• KGK Volja - Slovenski gorniški klub Skala
• Regionalna destinacijska organizacija Gorenjska
• LTO Posočje
• Zavod za turizem Maribor-Pohorje
• RRA Koroška d.o.o.
• Pohodništvo in kolesarjenje GIZ
• Združenje slovenskih žičničarjev GIZ
• Zavod Aliansa
• Zbornica gorskih centrov - Gospodarska zbornica Slovenije

Konzorcijska pogodba je trenutno v fazi podpisovanja. Pogodbeni partnerji se strinjajo, da je eden ključnih namenov ustanavljanja konzorcija združevanje moči pri razvoju gorskega kolesarstva kot družbeno pomembne dejavnosti v naravnem okolju. Z združevanjem organizacij, ki se ukvarjajo z gorskim kolesarjenjem kot športno, rekreativno, tekmovalno in turistično dejavnost, pa konzorcij postaja najpomembnejši sogovornik pri oblikovanju politik razvoja na nacionalni ravni.

Peter Zajc,
predstavnik odprimopoti.si